Nadaljujemo objavo člankov, ki bo svet kriptovalut približal prav vsakomur. Tisti, ki menijo, da gre za muho enodnevnico oz. da se z vprašanjem kriptovalut ukvarjajo le strokovnjaki, se zelo motijo. Gre namreč za pojme, ki jih bomo prej ali slej morali poznati vsi. Kriptovalute so realnost, tehnologija blockchain pa prihodnost, na kateri se gradijo sistemi.   

V prejšnjem članku smo s strokovnjakom iz podjetja SunContract Rokom Gornikom pripravili odgovore na vprašanja, kaj so kriptovalute, kdo jih nadzira, koliko ji je ... 

Danes pa bomo bralcem Cekin.si predstavili tehnologijo blockchain oz. tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. 

Tehnologija blockchain je pravzaprav svetovno omrežje računalnikov, ki imajo ogromno podatkovno bazo za pretekla dejanja in zapisujejo nove podatke v to bazo. Pri bitcoinu na primer potrjujejo transakcije, z razlago začne Gornik. V blockchain pa lahko zapišemo vse podatke, ne le transakcije. Potrjevanje podatkov se izvaja prek vnaprej napisanih algoritmov, ki "upravljajo" z omrežjem. Potrjevalci so bolj znani pod imenom rudarji (več o rudarjih in rudarjenju bomo pisali v naslednjem članku).

"Naloga rudarja je, da prejete podatke preveri in jih zapiše v podatkovni blok, ki je po uspešni potrditvi zapisan v javno knjigo. Tehnologija predstavlja nekakšen globalni superračunalnik z visoko stopnjo varnosti (trenutno je bitcoin blockchain omrežje med najbolj varnimi omrežji na svetu)," pravi naš sogovornik. 

Kaj pomeni, da je blockchain decentraliziran? Zakaj je to tako pomembno?

Gornik: Decentralizacija pomeni porazdelitev virov. Sistem decentraliziranega potrjevanja podatkov pomeni, da lahko kdorkoli na svetu vključi svoj računalnik v sistem in prispeva k omrežju. Največje, bitcoin omrežje ima zelo razvejano omrežje rudarjev po svetu, kar mu omogoča visoke stopnje transparentnosti do centraliziranih sistemov, ki so precej bolj ranljivi in izpostavljeni zlorabam. Ravno slednji lastnosti blockchain omrežij sta glavna produkta decentraliziranega sistema. Omrežje je v teoriji zelo težko nadzorovati, saj bi moral napadalec v nekem trenutku nadzorovati 51 odstotkov vseh računalnikov, ki skrbijo za omrežje. To je danes že izjemno težko doseči. Omrežju se do zdaj še ni zgodil hekerski vdor, ki bi korumpiral podatke.

Še bolj pomemben vidik decentralizacije pa je zagotavljanje visoke transparentnosti in možnost demokratizacije sistemov. V decentraliziranem sistemu ni neke osrednje entitete, ki skrbi za odločitve, ampak mora biti konsenz dosežen na demokratičen način. Kar pomeni, da majhne interesne skupine izgubijo svoj vpliv, saj o vseh odločitvah odloča skupnost.

Kaj je bistvo blockchaina?

Gornik: Bitcoin in blockchain sta pravzaprav nekako posledica velike recesije, ki je pokazala velike luknje v bančnem in finančnem sistemu in neprilagojenost obstoječih struktur novim razmeram. Ljudje so vse bolj razočarani nad posledicami globalnega finančnega viharja, ki je sprožil ogromno redistribucijo dohodkov v razvitem svetu od srednjega razreda k najbogatejšim. Številne študije kažejo, da srednji sloj v razvitem svetu izgublja svojo dohodkovno (in politično) moč, ljudje se pa vse težje izkopljejo iz revščine.

Tehnologija blockchain vrača moč navadnim ljudem in jim daje v roko moč odločanja nad svojimi financami – v prihodnje pa tudi nad drugimi vidiki življenja, na primer oskrbovanju z energijo za potrebe doma in mobilnosti. Tu bi omenil slovenski projekt SunContract. 

Na tehnologijo blockchain imam precej filozofski pogled, saj jo vidim kot možnega disruptorja obstoječega sistema na Zahodu, ki jemlje pravice iz rok navadnega človeka in jo daje v roke elitam. Razlog, da se to dogaja, je centraliziran sistem, ki ga lahko najmočnejši dejavniki v sistemu prirejajo po svojih pravilih. Decentraliziran sistem pa vrača "demokracijo" množici in vliva upanje v boljši jutri.

Na katerih področjih se lahko omenjena tehnologija še uporablja?

Gornik: Tehnologijo blockchain bo v prihodnje mogoče uporabljati v različnih sektorjih. Mogoče se danes sploh še ne zavedamo, kam vse bo prodrla. Nekateri primeri, ki jih sam vidim, so:

– energetika: preko projekta SunContract želimo decentralizirati vire pridobivanja energije, jih "ozeleniti" oz. uporabiti lokalne vire energije in narediti energetiko pregledno, in sicer z direktno povezavo potrošnikov in proizvajalcev energije;

– volitve: vidimo lahko, da se volitev v Sloveniji udeležuje vse manj ljudi – rešitev za to težavo je lahko ravno tehnologija blockchain, ki bi bila ključni podporni steber varnim digitalnim volitvam, na kar čaka vsa mlajša generacija;

– zdravstvo: že kar nekaj pilotnih projektov poteka na temo zdravstva s podporo tehnologij blockchain. Na primer v Veliki Britaniji razvijajo nekatere rešitve. Bistvo ideje je, da lahko prek varne svetovne podatkovne baze dostopamo do digitalne kartoteke bolnika kadarkoli in kjerkoli po svetu, ne da bi zlorabili njegove osebne podatke – s tem pa mu ponudimo najboljšo oskrbo kjerkoli po svetu;

– oskrbne verige in logistika: v logistiki sta poreklo in tok blaga izjemna pomembna in ravno tehnologija blockchain bi lahko izjemno pomagala pri optimiziranju sistema;

– javna uprava: za javne uprave so značilni birokratizacija in rigidnosti. Blockchain lahko pomaga ogromno aktivnosti avtomatizirati. Takšen primer je Švedska, kjer prenašajo celotni zemljiški register na verige podatkovnih blokov.

V naslednjem članku: kdo so rudarji in kaj počnejo? Kmalu na Cekin.si v rubriki KRIPTOVALUTE!