ICO – kratica, ki označuje prve izdaje novih kriptožetonov. Kaj to sploh pomeni? Gre za podobno logiko kot jo poznamo iz prve javne ponudbe delnic podjetij. Le da v ICO projektih načeloma vlagatelj ne dobi lastništva nad projektom oz. podjetjem.

"Zato je ta izraz precej neroden. Prav tako se v teh ponudbah ponuja načeloma žetone, ki uporabljajo javno blockchain omrežje Ethereum. Glavna ideja teh kampanj je javno zbiranje sredstev za zagon ali nadaljnji razvoj določenega produkta ali podjetja," nam je razložil strokovnjak Rok Gornik iz podjetja SunContract. 

Klasika v tem primeru ni učinkovita

Zakaj v tem primeru ne pride v poštev klasično zbiranje sredstev? Gornik nam pojasni, da je bila težava klasičnega načina zbiranja v tem, da je bilo nastopanje v tovrstnih akcijah zelo oteženo in zamudno, prav tako je bil ponavadi določen nek minimum, koliko lahko posameznik vloži. Kaj misli z oteženo, nas je zanimalo? Gornik je razložil, da oteženo zaradi regulacije, saj so po različnih državah različni zakoni. To pomeni, da je treba za vsako državo posebej pridobiti licence in drugo zahtevano dokumentacijo. To je izjemno težko in tudi drago. 

Pri ICO kampanjah pa je enoten trg in enotna pravila. "Pri ICO kampanjah pa lahko posameznik (večinoma) vloži kolikor želi. Prav tako ni geografsko omejen, saj lahko sodeluje kdorkoli na svetu," dodaja Gornik. 

Kako je poskrbljeno za varnost?

Ali gre za varne akcije? Naš sogovornik pravi, da ICO svet trenutno res spominja na "divji zahod", saj projekti niso podvrženi nobeni regulaciji – če se seveda nosilci projekta sami ne odločijo za kaj takega. Vlagatelji posledično nimajo nobene garancije, da bo njihov denar porabljen v prave namene. 

"Proces odločanja danes poteka na način, da vsak vlagatelj sam naredi evalvacijo projekta. Predvsem se gleda na idejo projekta, ekipo in njeno izkušenost, tehnično plat bele knjige in podobno," pravi Gornik. 

Ali obstaja samoregulacija?

Obstajajo poskusi samoregulacij področja, pravi Gornik, a v isti sapi dodaja, da bo vsekakor morala vskočiti tudi država. Slednja bi morala trgu pomagati zagotoviti ustrezna pravila, ki bodo na eni strani zagotovila višjo stopnjo varnosti za investitorje, po drugi strani pa vseeno spodbujala tovrstne projekte, meni naš sogovornik.

Državni regulator

A ko se vplete država, se stvari lahko zakomplicirajo ... Da, ko se država začne vpletati, se poraja bojazen, da bo izvirna ideja zašla, potrjuje Gornik. Lahko bi zastavila preveč rigorozno regulacijo, ki bi zadušila industrijo ali jo držala v nereguliranem območju, kar pa ni v interesu nikogar (razen prevarantom), meni. 

Lani so projekti ICO po svetu nabrali več kot 3 milijarde dolarjev, kar je svojevrsten rekord. Gornik meni, da lahko s pametno regulacijo del te pogače zajame tudi Slovenija. "Če nam uspe najti dobro rešitev, lahko Slovenija postane pravo svetovno središče naprednih tehnologij," je optimističen. V Sloveniji je že kar nekaj iniciativ za pametno regulacijo področja, na primer ustanovitev Blokchchain Noordung Hub-a, Blockchain Think Tanka, aktivnosti obveščanja Bitcoin Društva Slovenije in drugo ter nazadnje tudi Blockchain Alliance CEE.

Problematično vrednotenje projektov

Gornik velik problem vidi tudi pri vrednotenju posameznega projekta. "Opažam, da ogromno investitorjev ocenjuje, da je nek projekt uspešen, če zelo hitro (v nekaj minutah ali urah) nabere več milijonov ali celo desetine milijonov dolarjev sredstev. Sam vidim takšen način vrednotenja uspešnosti projekta kot zelo problematičnega, saj je ekipa s hitro zbranimi sredstvi dokazala le, da znajo delati marketing. Z ničemer pa še niso dokazali, da bodo dejansko izpolnili, kar so obljubili. Kljub temu pa jih ima skupnost za uspešne. Vlagatelji bi se morali vprašati, ali je dejansko ekipa za projektom zmožna izpeljati vse, da projekt doseže obljubljene roke in cilje. Na žalost imam občutek, da bo v prihodnosti ICO svet pretresel val projektov, ki so zbrali desetine, stotine milijonov in jih bodo zelo težko upravičili, ali pa bodo pokurili vsa zbrana sredstva, preden začnejo delati profit," opozarja Gornik. 

Kaj je Bela knjiga, ki se omenja v povezavi z ICO projekti? 

Vloga Bele knjige je v bistvu razlaga projekta, ki ga ekipa želi ponuditi množici in je v prvi konkretni stik projekta z možnimi investitorji, nam razloži Gornik. "V Beli knjigi (white paper) ekipa projekta razloži bistvo ideje njihovega produkta in način, kako bodo prišli na trg. Običajno je opredeljen trg, ki ga produkt targetira, opis problema in rešitve za ta problem, časovnica razvoja, ekipa, ki razvija produkt, proces zbiranja sredstev in tako dalje," pravi.

Z Belo knjigo se projekt identificira in predstavi javnosti. Bela knjiga je danes nujnost vsakega legitimnega projekta. Začelo se je že pri bitcoinu, kjer je domneven ustanovitelj najbolj znane kriptovalute Satoshi Nakamoto opisal generalno idejo za projektom in je ena najbolj znanih literatur v svetu blockchaina, še zaključi Gornik.