Marca, ko je izbruhnila pandemija, je vrednost bitcoina padla na 4841 dolarjev (okoli 4354 evrov). Ko pa se je koronakriza začela poglabljati, je bitcoin začel vztrajno pridobivati na vrednosti. Sredi oktobra je tako bitcoin že dosegel vrednost okoli 11.500 dolarjev (9800 evrov), 30. novembra pa je na kripto borzi Bitstamp dosegel novo rekordno vrednost – 19.825 dolarjev (16.614 evrov). V torek pa je njegova vrednost upadla na 18.865 dolarjev (15.582 evrov). 

Doslej je bila na Bitstampu njegova najvišja vrednost 19.666 dolarjev (16.480 evrov), ki jo je dosegel decembra 2017. Na nekaterih drugih borzah je sicer leta 2017 cena bitcoina celo presegla 20.000 dolarjev (16.823 evrov), a je nato v roku slabih štirih tednov strmoglavila pod 10.000 dolarjev (8410 evrov).

Tudi nekatere druge kriptovalute, kot sta ethereum (ETH) in ripple (XRP), so v zadnjih mesecih pridobivale na vrednosti. 

ETH je svojo najvišjo vrednost v letošnjem letu prav tako dosegel 30. novembra, ko je ta znašala 617 dolarjev (509 evrov). Svoj rekord je ethereum sicer zabeležil na vrhuncu bitcoin mrzlice, 7. januarja 2018, ko je bilo treba zanj odšteti 1287 dolarjev (1063 evrov). Od takrat pa je njegova vrednost začela strmo upadati in od avgusta 2018 do konca julija 2020 ni presegla vrednosti 310 dolarjev (256 evrov). 

V začetku koronakrize (marca 2020) je vrednost ETH padla na okoli 104 dolarje (85 evrov), pozneje pa se je začela počasi, a vztrajno pobirati. 

Pri ripplu gre za platformo, ki podpira globalni sistem elektronskih plačil. XRP deluje na lastnem plačilnem omrežju Ripple Network. Za razliko od denimo bitcoina pa XRP izvorno ni kriptovaluta, ampak je bila v osnovi ustvarjena kot rešitev za izzive, ki so bili prisotni pri mednarodnih plačilnih nakazilih. XRP je januarja 2018 dosegel rekordnih 2,7 dolarja (2,29 evra), kmalu zatem je izgubil zagon in aprila istega leta padel na okoli 0,47 dolarja (0,37 evra). 

Marca letos je padel celo na 0,14 dolarja (0,12 evra). Trend se je obrnil navzgor šele v drugi polovici julija 2020, ko je XRP znova začel naraščati. 24. novembra letos je tako dosegel najvišjo vrednost od maja 2018, saj je presegel 0,69 dolarja (0,58 evra). Trenutno je sicer v upadanju. V torek je tako dosegel najvišjo vrednost 0,60 dolarja (0,50 evra). Kljub nizkim vrednostim v primerjavi z bitcoinom in ethereumom pa je ripple na tretjem mestu na seznamu top 10 kriptovalut.

Je zdaj pravi čas za vlaganje v kriptovalute?

Trg kriptovalut je izjemno nepredvidljiv in vrednosti kovancev močno nihajo iz ure v uro, iz dneva v dan. "Kar pomeni, da se cene spreminjajo hitreje, kot je to po navadi moč opazovati pri trgih z delnicami ali trgovanju forex. Vrednost je v zadnjem času ponovno pričela rasti, pred kratkim smo videli nov rekord bitcoina, mnogi se ob tem šalijo, da gre za posledice razprodaj oziroma t. i. 'črnega petka', drugi so mnenja, da mnogi vlagajo v alternativne rešitve, saj slednje pogosto obljubljajo neprimerljivo višje dohodke, in si tako želijo zagotoviti lepšo prihodnost tudi v primeru, da bo gospodarstvo po svetu zaradi pandemije videlo počasnejšo ali negativno rast. Vzrokov je torej nemalo, ali je danes resnično najprimernejši čas za investicijo, pa je vprašanje, na katerega zna odgovoriti marsikateri član društva. Pri visoki volatilnosti je to za mnoge prava umetnost," je za Cekin povedala Ana Blaj, predsednica društva Blockchain Think Tank Slovenija.

Še bolj kot pri drugih naložbah pa za trg kriptovalut velja, da so špekulacije del trga. Zato Blajeva opozarja, da investicije ne prinašajo nujno tudi dobička. "O tem, kdaj je primeren čas za vlaganje, na kateri borzi, v katere kriptovalute in na kakšen način je primerno hraniti sredstva, se v društvu in sorodnih organizacijah pogovarjamo ves čas. Vsem, ki se s trgovanjem ukvarjajo zgolj iz zanimanja, bi priporočala, da se nam pridružijo tako na Telegramu kot tudi na FB-straneh. Ob tem gre izpostaviti še, da Slovenija nima zgolj močne skupnosti, ki se za kripto zanima že dolga leta, temveč so o tovrstnih tematikah zelo dobro izobraženi tudi regulatorji," pravi. 

Med koronakrizo se je povečalo povpraševanje po kriptovalutah

Juan Manuel Villaverde, matematik in strokovnjak na področju ekonometrije, ki že od leta 2012 spremlja in analizira kriptovalute, je za spletni portal Market Watch dejal, da je bila tako nagla rast bitcoina v zadnjih mesecih pričakovana. "Opažamo, da je povpraševanje po bitcoinu vztrajno naraščalo, tudi ko so kriptosredstva vstopila na t. i. medvedji trg v začetku 2018 in skozi večino 2019," pravi Villaverde. Od sredine lanskega leta pa so se po njegovih besedah začele izboljšave na samih temeljih kriptovalut na eni strani, na drugi strani pa so se uporabniki začeli prilagajati. "Okrevanje kriptovalut, ki smo jim priča v letu 2020, je zgolj vrhunec teh izboljšav temeljev, ki so se na koncu prenesle na višje vrednosti bitcoina," je ocenil. 

Trenutna rast bitcoina je sicer le delno primerljiva z rekordno rastjo iz leta 2017. "Vrednosti so dosegle podobne ravni kot tiste, ki smo jih videli na koncu bikovskega trga leta 2017, in veliko ljudi ni pričakovalo takšnega navala, saj so bili prepričani, da se bitcoin nikoli več ne bo pobral," pravi Villaverde. Hkrati pa se je precej spremenil odnos do bitcoina. "Če so leta 2017 prevladovali mali vlagatelji, pa v letu 2020 v veliki meri prevladujejo veliki institucionalni vlagatelji, kot sta Stanley Druckenmiller ali Paul Tudor Jones, ki v bitcoin vlagajo manjši delež svojih portfeljev," je strokovnjak pojasnil za Market Watch. Po njegovem mnenju to kaže na to, da trg kriptovalut postaja bolj profesionaliziran, ima bolj poglobljeno likvidnost in boljšo infrastrukturo za podporo večje količine kapitala, ki se pretaka v ta prostor. 

Kakšno mesto zasedajo kriptovalute v post-covid svetu?

V času, ko razsaja novi koronavirus, skušamo zmanjšati stike z drugimi ljudmi, hkrati pa tudi s predmeti in površinami, ki se jih dotikamo. Marsikje tako gotovina ni več zaželeno plačilno sredstvo, pač pa se spodbuja brezstično plačevanje. Vse pogosteje tudi kupujemo in plačujemo prek spleta. Zagotovo je pandemija sprožila razprave o potrebi digitalizacije denarja, med drugim je tudi Evropska centralna banka (ECB) oktobra objavila poročilo o možnosti izdaje digitalnega evra.

Covid-19 je zagotovo sprožil razpravo o nujnosti povsem digitalnih različic denarja, ki bi jih ustvarile centralne banke, pravi Villaverde. "To je predvsem rezultat tega, da so centralne banke ugotovile, da nimajo ustreznih orodij, s katerimi bi ciljale na širšo javnost, ko želijo spodbuditi gospodarstvo. Ena od dobrih strani digitalnih valut centralnih bank (CBDC) je ta, da vsak državljan dobi račun pri centralni banki. To posledično pomeni, da bi lahko centralne banke imele možnost, da denar nakažejo neposredno v žepe državljanov med strmimi padci gospodarstva, kot smo mu priča v letu 2020," je optimističen Villaverde. Seveda pa ima takšna ureditev tudi slabo stran, saj centralnim bankam daje popoln nadzor nad denarnim tokom in nad tem, kdo lahko do denarja dostopa. "Covid-19 je pospešil tranzicijo k izvorno digitalnemu denarju, ki bi ga izdajale države, to pa bo ustvarilo tako potrebo kot tudi sredstva, da bodo množice kupovale kriptovalute," meni Villaverde. 

Strokovnjaki menijo, da bi bitcoin (in druge kriptovalute) v prihodnosti lahko postal varna naložba v kriznih časih, tako kot je to zdaj denimo zlato. Vendar pa bitcoin kljub hitri rasti po mnenju Villaverde še ne bo tako hitro izpodrinil zlata. "Zlata je za 10 bilijonov dolarjev (8,26 bilijona evrov), v primerjavi s to vrednostjo je bitcoin še vedno majhen, saj ga je za okoli 360 milijard dolarjev (297,4 milijarde evrov)." Strokovnjak na področju ekonometrije predvideva, da bo bitcoin v naslednjih petih letih dosegel tržni delež najmanj dva bilijona dolarjev (1,65 bilijona evrov). 

Prepričan je, da je trenutna vrednost bitcoina (BTC) močno podcenjena in da bi lahko v naslednjem desetletju dosegla več kot 100.000 dolarjev (82.600 evrov) za en BTC. Ko bo ta vrednost dosežena, pa pričakuje, da bo tudi večina institucij začela poslovati z bitcoini oziroma kriptovalutami.

Je torej zdaj še pravi čas, da se 'navadni' investitorji odločajo za vlaganje v kriptovalute? Villaverde meni, da je kljub vrednosti skoraj 20.000 dolarjev (16.519 evrov) za BTC to še vedno ugoden čas za naložbe. "To je skoraj petkratni donos, če vzamemo zelo konservativno vrednotenje 100.000 dolarjev (82.600 evrov) za bitcoin. Vse dokler bitcoin trguje pod šestmesečno številko, je to še dober čas za naložbe," pravi Villaverde. Vendar pa ob tem opozarja na dejstvo, da je bitcoin trenutno še vedno zelo nestabilen in da zna že v bližnji prihodnosti njegova vrednost znova upasti. "Bitcoin je znan po tem, da doživlja velika nihanja, tako navzgor kot navzdol," opozarja in dodaja, da takšne naložbe vsekakor niso primerne za tiste, ki si ne morejo privoščiti velikih tveganj. 

V dobrem desetletju bitcoin od nekaj centov do skoraj 20.000 dolarjev

Bitcoin se je na trgu pojavil leta 2009, ko je bil vreden le nekaj centov ameriškega dolarja. Gre za kriptovaluto, ki je osnovana na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (blockchain), ki jo je leta 2008 izumila oseba ali skupina oseb pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. Njegova ali njihova prava identiteta še danes ostaja neznana. 

Bitcoin so na trgu ponudili leta 2009, takrat je bil vreden le nekaj dolarskih centov, danes pa dosega petmestne številke. Ker gre za eno najbolj znanih kriptovalut, z njo že poslujejo tudi nekatera podjetja. 

V zadnjih letih se sicer pojavljajo nove in nove kriptovalute, nekatere posnemajo bitcoin, druge temeljijo na drugačnih poslovnih modelih. Trenutno naj bi bilo na trgu več kot 7000 kriptovalut. Poleg bitcoina pa so med najbolj znanimi še ethereum (ETH), ripple (XRP), litecoin (LTC), chainlink (LINK) in tether (USDT). Kriptovalute za zdaj niso regulirane, kar pomeni, da nad njim ne bdi nobena centralna banka, niti niso podprte s strani katere od držav.