Druga najbolj priljubljena kriptovaluta, ethereum, je doživela največje spremembe od začetka svojega obstoja. Kriptovaluta je namreč 15. septembra prešla z modela "Proof-of-Work" (POW) na model "Proof-of-Stake" (POS). To pomeni, da odslej ne bo več rudarjenja tega kriptokovanca, pač pa zgolj še kovanje oziroma dokazovanje lastništva kriptovalute.  

Spremembe so sicer napovedovali že nekaj časa in jih tudi nekajkrat prestavili. Šlo je namreč za tehnično precej zahteven izziv in tudi najmanjša napaka bi lahko ogrozila celoten sistem. Poleg tega pa so analitiki svarili pred tem, da lahko spremembe močno ogrozijo vrednost omenjene kriptovalute. Ta je po pričakovanjih tudi dejansko upadla. Vrednost ethereuma je bila še 14. septembra več kot 1600 evrov, takoj po spremembah pa je začela upadati in je pristala na okoli 1300 evrih.  

Kaj je rudarjenje kriptokovancev? 

Ether je doslej v obtok prihajal z rudarjenjem. To pomeni, da je lahko kdor koli s specializirano programsko opremo na svoji (dovolj zmogljivi) računalniški opremi reševal izjemno kompleksne enačbe. Kdor jih je rešil prvi, je dobil pravico, da je v verigo podatkovnih blokov zapisal nove podatke oziroma dodal nov blok. Za nagrado je prejel dva kriptokovanca in še nekaj malega za transakcije. Temu modelu tehnologije veriženja blokov pravijo "Proof-of-Work" oziroma dokaz opravljenega dela. 

Sprva so sicer "rudarji" za nagrado prejeli pet kovancev ethra, leta 2017 so nagrado zmanjšali na tri kovance, leta 2019 pa na dva. Od sredine septembra pa so rudarjenje ethra ukinili in prešli na model "Proof-of-Stake" oziroma dokazovanje lastništva kriptovalute. Številne kriptovalute, ki so se pojavile po bitcoinu in ethereumu, so sicer že v osnovi začele graditi na tem drugem modelu. 

Bitcoin še vedno omogoča rudarjenje, ether pa je bil prvi kovanec, ki je "motor zamenjal sredi leta". So pa spremembe oziroma tako imenovani "The Merge" (združitev dveh obstoječih verig podatkovnih blokov omrežja ethereum) večkrat preložili. 

Namesto rudarjev bo odslej ethereum imel t. i. kovače oziroma validatorje. Tisti, ki bodo želeli še naprej prispevati k vzdrževanju ethereuma in v zameno za to služiti, bodo morali v skupni bazen "zastaviti" (stake) najmanj 32 ethrov. Trenutno so ti vredni okoli 43.274 evrov.  

Algoritem bo nato naključno določil "kovača", ki bo imel pravico, da vpiše naslednji blok, ostali pa bodo ta blok potrdili oziroma validirali – v zameno za to pa nekaj zaslužili. Tisti, ki bodo v skupni bazen prispevali več kovancev, bodo sicer imeli nekoliko več verjetnosti za to, da bodo izbrani in posledično več verjetnosti za nagrado. Če bodo kovači potrdili ponarejene transakcije ali kako drugače ogrozili omrežje, jim bodo zastavljene kovance zaplenili.  

Energetsko potratna industrija 

Rudarjenje kriptovalut je že nekaj časa industrija, ki raste in ki na leto porabi izjemno veliko energije. Računalniki, ki opravljajo kompleksne izračune, so namreč v pogonu ves čas in tako porabijo veliko električne energije.  

Za rudarjenje ethra so denimo po nekaterih izračunih na leto porabili okoli 78 TWh oziroma petkrat več električne energije kot celotna Slovenija (15 TWh). Emisije CO2, ki so nastale pri tem, pa so primerljive s tistimi, ki jih letno proizvede Finska.  

Prehod ethra z enega modela na drugega naj bi po izračunih zmanjšal porabo električne energije te kriptovalute za okoli 99,95 odstotka.  

Najbolj priljubljena kriptovaluta bitcoin je tudi največji porabnik električne energije na kriptotrgu. Ena sama transakcija bitcoina denimo porabi toliko elektrike kot 100.000 transakcij s kartico Visa. 

Rudarjenje bitcoinov po svetu po ocenah letno porabi okoli 150 TWh električne energije, torej 10-krat več kot vsa Slovenija. To pa pomeni tudi, da rudarjenje znatno prispeva k izpustom CO2 v ozračje. Po nekaterih izračunih kar 65 megaton CO2 na leto, kar je ekvivalentno emisijam Grčije.  

Gredo tja, kjer je poceni elektrika 

Zaradi izjemne porabe električne energije, rudarji oziroma podjetja, ki se ukvarjajo z rudarjenjem, iščejo vedno nove kraje, kjer je električna energija poceni in tam postavljajo svoje strežnike. Zato je takšnih računalniških "farm" denimo veliko na Islandiji (geotermalna energija), v ruralnih delih Kitajske (hidroelektrarne), manj obljudenih krajih ZDA in številnih azijskih državah. 

Vendar pa rudarjenje bitcoinov marsikje povzroča prevelike obremenitve na električnem omrežju in celo izpade elektrike. Kosovo je bilo zaradi poceni električne energije do nedavnega eno od priljubljenih središč za rudarjenje. A, ker se je poraba električne energije močno povečala, da z domačo proizvodnjo niso mogli več zagotavljati dovolj elektrike, je tamkajšnja vlada januarja prepovedala rudarjenje kriptovalut.  

V težavah so se lani zaradi rudarjenja znašli tudi v Kazahstanu, kjer je poraba v nekaj mesecih poskočila za okoli osem odstotkov. V državi so nato omejili dobavo elektrike registriranim kriptorudarjem, a s tem težav niso rešili, saj je veliko tudi nelegalnih oziroma neregistriranih posameznikov in podjetij, ki svoje strežnike uporabljajo za rudarjenje.  

Na Švedskem, ki velja za državo EU z eno najbolj razvitih industrij kripto rudarjenja, so v luči energetske krize začeli podrobno spremljati, koliko električne energije ta porabi. "Energijo potrebujemo za bolj uporabne stvari, kot je Bitcoin, če smo iskreni," je ob tem dejal švedski minister za energetiko Khashayar Farmanbar. 

Svetovna banka je nedavno opozorila, da bi lahko globalne cene energije ostale na zgodovinsko visokih vrednostih vsaj do leta 2024. Samo v letošnjem letu naj bi cene energije zrastle za več kot 50 odstotkov. Ali to pomeni, da bo rudarjenje postalo vse manj privlačno? Mas Nakachi, direktor podjetja XBTO, ki deluje na področju trgovanja s kriptovalutami, meni, da je takšen scenarij verjeten. "Globalna podražitev elektrike bo zagotovo privedla do manjših profitov za kriptorudarje, kar bo zmanjšalo splošno spodbujanje rudarjenja kriptokovancev," je prepričan.