Apetit za tveganje
Ljudje smo si med seboj različni. To velja tudi za t. i. apetit za tveganje, ki je verjetno ključni faktor pri vsakem posamezniku, ko se odloča glede naložbenega razreda za svoje investicije. Gre za izraz, ki opisuje pripravljenost posameznika na raven tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti v zameno za možnost doseganja želenega donosa. Na raven sprejemljivega tveganja vplivajo različni dejavniki: finančno stanje, časovni okvir za realizacijo pričakovanih donosov, izkušnje in znanje in zagotovo v veliki meri tudi sam karakter.
Tisti z visok apetitom za tveganja delujejo po zelo preprostem principu: Veliko tveganje, veliki donosi. To mantro si ponavljajo ne glede na to, ali so v globokem minusu ali v solidnem plusu. Ponavadi boste tak profil vlagatelja prepoznali po vnetem živcu na palcu, ki je posledica nenehnega osveževanja zaslona na mobilnem telefonu. Z aktualnim stanjem portfelja je pač treba biti seznanjen. Tudi če je to večkrat na minuto.
Veliko bolj spokojno življenje je na diametralno nasproti strani premice profilov vlagateljev. Tiste z nizkim apetitom za tveganje vodi misel, da tudi skoraj negativna obrestna mera pri bančnih depozitih ali dvoodstotni letni donos nemške desetletne obveznice nista tako slaba. "Obrestno obrestni račun dela meni v korist," si mislijo.
Večina vlagateljev je verjetno nekje vmes. Gre pa pri investiranju vsekakor za izkustveno doživetje. Če ne poizkusiš, ne veš. Ko zjutraj nekdo brezskrbno ob kavici bere, kako je vrednost bitcoina v enem tednu zanihala od 35.000 evrov do 55.000 evrov, pa potem nazaj na 30.000 evrov, si ne more predstavljati čustvenega vrtiljaka posameznika, ki se je desetletje pripravljal na vstop v kripto svet in potem doživel pretres v svojem prvem tednu kripto avanture.
Rezultat bojnih ran, ki nastanejo iz osebnih trgovalnih izkušenj, je, da se apetit lahko tekom življenja zelo spreminja. Avtor tega prispevka je že na koncu osnovne šole začel z intenzivnim trgovanjem s slovenskimi delnicami in vlaganjem v vzajemne sklade. Potem je zavil na Balkan in od tam po srečnem naključju, ne zaradi znanja, pravočasno izstopil. Po odkritju kripto raja pa ni bilo več poti nazaj. Apetit za druge naložbene razrede (v tej fazi življenja) je premajhen.
Grajenje kripto portfelja
Prednosti vlaganja v kripto v primerjavi z vlaganjem v tradicionalne naložbe, kot so različni tipi finančnih instrumentov, so očitne. V prvi vrsti nadpovprečno visoki pretekli donosi v kratkem času. Seveda je potrebno tukaj poudariti, kar velja na splošno za vse naložbene razrede, da pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Dodatna prednost je dostopnost, saj trgovalni čas na kripto trgu ni časovno omejen, kot to velja za borze. To pomeni možnost trgovanja 24/7. Vsaj v Sloveniji, ob predpostavki, da posameznik s trgovanjem ne opravlja poslovne dejavnosti, dobički iz kripto trgovanja niso obdavčeni. Kot se zdi trenutno, bo taka ničelna obdavčitev kripto dobičkov veljala vsaj še nekaj časa.
Tudi poti, po katerih lahko pridemo do svojih prvih kripto naložb, so vse lažje. Včasih je bil edini način odprtje računa na kripto borzi, pri čemer se je potem velikokrat lahko kje zataknilo pri izplačilih nazaj na bančni račun. Danes so kripto borze dostopne preko mobilnih aplikacij. Za nakup ali prodajo kripta je potrebnih manj kot deset dotikov zaslona. Ob uporabi prave kripto borze (Bitstamp, Kraken) in ustrezne banke, priporočljivo kakšne t. i. neo banke, pa lahko manj kot dve minuti traja pošiljanje fiat sredstev iz kripto borze na transakcijski račun oziroma v mobilno denarnico. Še lažji dostop do kripto investicij omogočajo omenjene neo banke (Revolut, N26), ki vedno bolj delujejo v smeri "one stop shop" za opravljanje vseh finančnih storitev.
Ni vse zlato, kar se sveti
Kot eno izmed prednosti vlaganja v kripto bi verjetno lahko omenili tudi raznolike možnosti investiranja. Poleg znanih kripto valut, kot sta Bitcoin in Ether, obstajajo tudi projekti, ki naslavljajo določene specifične cilje oziroma ustvarjajo svoje lastne digitalne ekosisteme. Recimo kripto žetoni, vezani na decentralizirane finance ("decentralised finance" ali "DeFi"), nezamenljivi žetoni ("non-fungible tokens" ali "NFT"), kripto žetoni, vezani na projekte umetne inteligence ali tokenizacije realnih sredstev. Preko platform, kot je ICONOMI, je možno investirati tudi v kripto portfelje drugih upravljavcev, s čimer se naložbe v kripto razpršijo.
Prav ta velika izbira možnih kripto naložb pa se včasih lahko izkaže kot zelo tvegana. To še posebej velja, ko posameznik pri odločanju sledi informacijam nezanesljivih virov in vloži v kripto žeton, ki se na koncu izkaže kot prevara. Seveda pa vsaka neuspešna investicija ne pomeni, da gre za prevaro. Lahko se zgodi, da se projekt, ki stoji za določenim kripto žetonom, izkaže kot neuspešen.
Samo v tednu med 24. novembrom in 1. decembrom je bilo na platformi Ethereum izdanih 1367 novih kripto žetonov, na platformi Base 29224 in na platformi BNB Chain 4517. Kako torej vedeti, katera kripto naložba je prava? Pri tem si sicer lahko pomagamo s spletnimi platformami, ki ponujajo sofisticirano analitiko. Taka platforma je na primer Blokiments. Ampak ob uporabi tovrstnih platform mora posameznik imeti že kar nekaj predznanja, da lahko metrike na platformi ustrezno nastavi. Zato se vedno kot najboljši izkaže nasvet, da nepoučeni vlagatelji v kripto vložijo v eno izmed kripto valut, ki je med največjimi dvajsetimi po tržni kapitalizaciji.
Pomanjkanje dobrih in lahko dostopnih informacij v povezavi z večino kripto projektov je ena pomembnejših pomanjkljivosti v primerjavi z investicijami v tradicionalne finančne instrumente. Ti instrumenti imajo leta ali desetletja zgodovine, medtem ko velikokrat zgodovina kripto projektov ni starejša od kakega leta.
Največji tveganji za vlagatelje v kripto pa predstavljata volatilnost cen, ki lahko vodijo v zelo velike izgube, in pa samo upravljanje kripto sredstev. Ker gre pri kripto valutah za decentralizirane sisteme, kjer ne obstaja centralna institucija, ki bi zagotavljala zaščito ali nadzor, lahko sredstva v primeru napak, vdorov ali izgube dostopa do denarnic nepovratno izginejo. Na primer, če vlagatelj izgubi zasebni ključ do svoje digitalne denarnice, ni nikogar, ki bi mu lahko pomagal obnoviti sredstva. Prav tako decentralizirana narava pomeni, da transakcij ni mogoče preklicati ali razveljaviti, kar vlagatelje izpostavlja večjemu tveganju goljufij in napak. Brez regulatornega okvira in osrednjega mehanizma za zaščito je odgovornost za varnost sredstev povsem na strani vlagateljev, kar zahteva visoko stopnjo tehničnega znanja in previdnosti.
Več jajc, več košaric
Zlato pravilo investiranja, ki velja še iz časov pradavnine kapitalskih trgov, je razpršitev naložb v več naložbenih razredov. Vsa jajca v eni košari se lahko v primeru kripto investicij hitro izkaže kot zelo tvegana naložbena strategija. Sicer so se kripto trgi vsaj do sedaj izkazali kot precej predvidljivi, saj so si cikli precej podobni. Je pa res, da so ti cikli relativno dolgi in da hitri rasti trga ponavadi sledi dolgo obdobje kripto zime. Kar je seveda težava za tistega vlagatelja, ki je neuspešno lovil najvišjo vrednost svoje kripto naložbe (to je preverljivo nemogoče ujeti) in s tem zamudil dobro priložnost za unovčenje dobičkov, potem pa upa na čimprejšnjo vrnitev bika na kripto trg.
Nasvet za zaključek: vsak posameznik mora sam spoznati svoj apetit za tveganje. Potem bo odločitev o izbiri naložbenih razredov bolj racionalna. Vzemite si čas!
Avtor članka je: Dr. Peter Merc, specializirani pravni svetovalec za področje verižnih blokov, kriptovalut in sodobno tehnologijo
