Dokler je na drugi strani nekdo, ki je pripravljen za to plačati, lahko danes prodamo praktično vse. Tudi nekaj, kar obstaja zgolj v digitalnem svetu in nima praktično nobene realne vrednosti v očeh "navadnih smrtnikov". A jo ima, ker ji je nekdo dal ceno in jo ponudil trgu. Približno tako bi lahko v grobem opisali to, kar se dogaja na trgu t. i. nezamenljivega kriptožetona oziroma NFT (angleško non-fungible token).

Kot NFT je naprodaj vse, od smešnih memov do umetniških del, kratkih NBA-posnetkov in celo tvitov. Če lahko nekaj postavite v blockchain, lahko to prodate kot nezamenljivi kriptožeton oziroma NFT. Čeprav zgodovina NFT-jev sega v leto 2014, pa so očitno šele v zadnjem času doživeli pravi "bum", saj se je njihova prodaja v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečala za 2000 odstotkov. V letu 2020 je trg NFT-jev dosegel skupno vrednost 250 milijonov dolarjev (207 milijonov evrov), vanj pa je vlagalo več kot 222 tisoč ljudi. 

Kaj sploh je NFT?

T. i. nezamenljivi kriptožeton oziroma NFT (angleško: non-fungible token) je digitalni "zapis", ki dokazuje lastništvo edinstvenega dela digitalne vsebine. 

Gre za kriptožeton, temelji pa na tehnologiji veriženja blokov, ki jo uporablja kriptovaluta ethereum. Sicer v zadnjem času tudi druge tehnologije veriženja blokov izdajajo svoje različice NFT-jev. 

"Fungible" je angleški ekonomski izraz, označuje pa sredstva, ki jih lahko hitro zamenjamo. Če imamo denimo 10-evrski bankovec, ga lahko zamenjamo za dva bankovca po pet evrov in bomo še vedno imeli isto vrednost (10 evrov). "Non-fungible" pa označuje nekaj, kar je unikatno in česar ne moremo nadomestiti z nečim drugim in pri tem ohraniti iste vrednosti, saj ima edinstvene lastnosti. To je lahko denimo vaše pohištvo ali računalnik. Te stvari so edinstvene, saj imajo lastno zgodbo in svoje posebne značilnosti, ki jih ločijo od drugih, podobnih stvari. 

Umetniška dela veljajo za edinstvena – čeprav lahko denimo naredimo kopijo ali kupimo repliko Mone Lize, obstaja zgolj en unikat, ki je na ogled v pariškem muzeju Louvre. 

NFT si torej lahko razložimo tudi tako: če je bitcoin digitalni odgovor na denar, je NFT digitalni odgovor na zbirateljstvo. Pri NFT gre namreč za "unikatna" sredstva v digitalnem svetu, ki jih lahko prodajamo in kupujemo kot vso drugo lastnino. Razlika je v tem, da NTF-ji nimajo otipljive oblike in obstajajo zgolj v digitalni obliki. Nezamenljive kriptožetone si lahko predstavljamo tudi kot certifikate o lastništvu za virtualne "predmete" oziroma sredstva. 

Kako stvar deluje?

Tradicionalna umetniška dela, denimo slike Pabla Picassa, imajo izjemno vrednost, saj gre za unikatna umetniška dela, ki so nezamenljiva in nenadomestljiva. Lahko sicer kupite repliko, a ta ni prišla izpod čopiča, ki ga je držal sam Picasso. 

Ko govorimo o digitalnem umetniškem delu, pa naj gre za sliko, video, gif ali mem (sliko z zabavnim napisom), pa lahko vsak s spleta to isto delo prenese na svoj pametni telefon ali računalnik in si ga torej "prilasti". Marsikdo se ob tem sprašuje, zakaj bi torej nekdo plačal milijone dolarjev ali evrov za nekaj, kar lahko vsak od nas še vedno zgolj z nekaj kliki naloži na svoj disk. Pri tem pa ni na videz nobene razlike med originalom in našo "kopijo". 

Čeprav lahko digitalna dela, ki se prodajajo kot NFT-ji, vsi spletni uporabniki še vedno delijo, kopirajo in duplicirajo, pa je NFT zasnovan tako, da kupcu podeli lastništvo nad nečim, česar se ne da kopirati – to je certifikat o lastništvu samega dela. Pri tem lahko sicer umetnik še vedno zadrži določene avtorske pravice, tako kot tudi pri fizičnem umetniškem delu. Če se vrnemo k primerjavi s klasičnimi umetniškimi deli: vsakdo lahko kupi ponatis Moneta, le ena oseba pa je lahko lastnica originalnega dela. 

S temi "digitalnimi certifikati" je mogoče nato trgovati naprej. Tako kot pri kriptovalutah pa se tudi pri nezamenljivih kriptožetonih s pomočjo tehnologije veriženja blokov hrani lastništvo omenjenih certifikatov.  Teh podatkov ni možno ponarediti, saj pri prodaji NFT-jev na tisoče računalnikov, ki so priključeni na kriptovalutno omrežje, zabeleži transakcijo v verigo blokov, to pa postane del trajnega javnega zapisa. 

Kupci NFT-jev so bili predvsem na začetku zbiratelji in ljubitelji določene digitalne umetnosti, v zadnjem času, ko cene kriptovalut naraščajo, pa mnogi v tem vidijo priložnost za hiter zaslužek. Vendar pa je pri tem vsekakor potrebna izjemna previdnost, saj vrednost poganja val navdušenja nad kriptovalutami, ki pa lahko hitro splahni. 

Kaj to pomeni za umetnike?

NFT določi uradno različico digitalnega medija, s tem pa umetnikom, glasbenikom, vplivnežem in športnim franšizam omogoča, da služijo s prodajo digitalnega blaga, ki je sicer poceni ali brezplačno. NFT lahko vsebuje tudi t. i. pametno pogodbo, s katero si umetnik lahko denimo zagotovi, da ob morebitni prihodnji preprodaji kriptožetona znova prejme svoj delež. 

NFT je s tem ustvarjalcem dal več moči pri razpolaganju s svojimi deli in tudi dodaten vir zaslužka, kar je za mnoge vsekakor dobrodošlo v času, ko so zaradi pandemije številni umetniki ostali brez tradicionalnih načinov služenja denarja.

Zanimanje za NFT-je je poskočilo v začetku februarja, kažejo podatki Google Trendov, vrhunec pa je doseglo v začetku marca, ko so o tem "fenomenu" začeli obširneje pisati svetovni mediji in ko je začelo svoja dela ponujati vse več umetnikov. 

V trgovanje z NFT-ji so se vključile tudi nekatere medijske organizacije, NBA-liga in tudi dražbene hiše Christie's, Sotheby's in Phillips. Christie's je na dražbi uspelo NFT prodati za kar 69 milijonov dolarjev (57,3 milijona evrov). Šlo je za digitalno umetniško delo (kolaž s pet tisoč slikami Everydays: The first 5000 days) ameriškega grafičnega oblikovalca in digitalnega umetnika Michaela Josepha Winkelmanna, znanega pod umetniškim imenom Beeple. Toda kupec ni prejel fizičnega umetniškega dela, ki ga bo lahko obesil nekje v svojem domu. Kupil je zgolj originalni digitalni zapis te slike oziroma unikatni digitalni kriptožeton NFT.

Kupci pripravljeni za 'nič' odšteti vrtoglave zneske

Številni skeptiki menijo, da gre pri NFT-jih za balonček, ki bo slej ko prej počil. Nekdanji dražitelj pri Christie's Charles Allsopp pravi, da se mu zdi sam koncept kupovanja NFT-jev povsem nesmiseln. "Zamisel, da bi kupovali nekaj, česar ni, je enostavno nenavadna. Mislim, da so ljudje, ki vlagajo v to, malce neumni, vendar upam, da ne bodo izgubili svojega denarja," je priznal za BBC.  Celo umetnik Beeple, ki je z NFT-jem zaslužil rekordni znesek, je za BBC dejal, da meni, da gre za balonček. 

Januarja so na posebni platformi Nifties, namenjeni likovni umetnosti in zbirateljstvu, za 1,65 milijona dolarjev (1,37 milijona evrov) prodali deset risb Justina Roilanda, enega od ustvarjalcev animirane serije Rick and Morty. 

Februarja so zabeležili največjo prodajo "digitalnega posestva" doslej. Na platformi Axie Infinity, ki je nekakšna "blokchain" računalniška igra, je uporabnik z vzdevkom Flying Falcon kupil devet virtualnih "zemljišč" v skupni vrednosti 1,5 milijona dolarjev (1,25 milijona evrov). Za 450.000 dolarjev (približno 374.000 evrov) pa so na trgu NFT-jev prodali zbirko "virtualnega pohištva". 

Lindsay Lohan je za slabih 59.000 dolarjev (49.000 evrov) kot NFT prodala svoj portret. Umetnik Chris Torres pa je s prodajo svojega gifa mačke z mavrico Nyan Cat zaslužil dobrih 587.000 dolarjev (slabih 500.000 evrov). 

Videoposnetek zabijanja koša NBA-zvezdnika Jamesa LeBrona so na tržišču NBA Top Shot prodali za 208.000 dolarjev (cca. 172.000 evrov). Visoke zneske dosegajo tudi posnetki Luke Dončića. Poleg posnetkov pa prodajajo tudi virtualne značke in kartice, kot je denimo tale Dončićeva: 

Pevka Grimes, sicer tudi partnerica Elona Muska, je za svojo NFT-zbirko digitalnih risb iztržila šest milijonov dolarjev (okoli pet milijonov evrov). Ker kriptotehnologija porabi veliko energije in ima zato precejšen vpliv na okolje, pa se je odločila, da bo del zaslužka namenila za zmanjšanje emisij CO2. 

Mem digitalnih očal z napisom "Deal with it" (prevod: sprijazni se s tem) so prav tako prodali kot NFT, zanj pa je nekdo plačal slabih 23.000 dolarjev (19.000 evrov).

NFT-ji grafičnih podob iz zbirke CryptoPunks dosegajo cene tudi do 7,7 milijona dolarjev (6,4 milijona evrov). 

Newyorška dražbena hiša Sotheby’s prodaja zbirko del digitalnega umetnika Paka. Britanska dražbena hiša Phillips pa trži zbirko del Replicator umetnika z imenom Mad Dog Jones. 

Kings of Leon je prva glasbena skupina, ki je svoj novi album When You See Yourself ponudila kot NFT. Ustanovitelj Twitterja Jack Dorsey pa je kot NFT ponudil svoj čisto prvi tvit in zanj iztržil 2,9 milijona dolarjev (2,41 milijona evrov).

V teoriji lahko vsakdo na trgu ponudi kakršno koli lastno digitalno delo kot NFT. Čeprav gre trenutno pri NFT-jih za prodajo digitalne lastnine, pa bi lahko v prihodnosti s pomočjo tehnologije veriženja blokov kot NFT prodajali tudi fizično lastnino, kot je denimo hiša. Morda bomo nekoč tudi lastništvo avtomobila dokazovali na takšen način.