Kriptovalute so zadnja leta čedalje bolj priljubljene tudi med Slovenci, a poslovanje z njimi pri nas (še) ni optimalno urejeno. V Sloveniji namreč sploh ni podatkov o dejanskem obsegu kriptoposlovanja in kriptovalute so lahko sredstvo za izogibanje plačevanju davkom. Fizična oseba lahko veliko zasluži, a vseeno na koncu ne bo plačala davka od dobička iz kapitala od odsvojitve virtualnih valut. Če pa opravlja dejavnost, mora plačati davek tako kot vsak drug samostojni podjetnik ali podjetje.

Trgovanje in rudarjenje z virtualnim denarjem torej terja spremembe. Spremembe so na vidiku – načrtuje se večji nadzor, ureditev trga in obdavčitev dobičkov fizičnih oseb. V pripravi je namreč Zakon o davku na virtualne valute.

Prvi predlog je Ministrstvo za finance jeseni 2021 dalo v javno obravnavo s predvideno uveljavitvijo že ob začetku leta 2022. Predvideval je 10-odstotno obdavčitev fizičnih oseb ob nakupu s kriptovalutami in menjavi za fiat valute, če bi bilo v koledarskem letu skupno unovčenih vsaj 15.000 evrov, in tudi alternativno možnost plačila 20-odstotnega davka od ustvarjenega dobička, ki ga predstavlja razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in vrednostjo virtualne valute ob pridobitvi.

A na prvi predlog v javni obravnavi so prejeli pripombe. "Na predlog v javni obravnavi smo prejeli pripombe, ki smo jih preučili in pripravili še dodatno poenostavljeno različico predloga zakona s še nižjo obdavčitvijo, ki bo v naslednjih dneh v javni obravnavi," so pojasnili na finančni upravi. Podrobnejših podatkov o drugem predlogu pred vnovično javno objavo ni znanih. Če pa bodo spremembe zakonodaje sprejete in uveljavljene letos, bodo prvi davki plačani v letu 2023. Po oceni predlagateljev bi prihodki državnega proračuna z naslova kriptoposlov znašali med 100.000 in pol milijona evrov na leto.

Do tedaj ostaja neznanka, koliko ljudi se v Sloveniji dejansko ukvarja s trgovanjem s kriptovalutami ali rudarjenjem virtualnega premoženja, niti ni podatka, koliko davkov se letno pobere z naslova trgovanja in rudarjenja s kriptovalutami. "Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni, se dohodnine ne plača pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Pri opravljanju dejavnosti pa ni posebne standardne klasifikacije dejavnosti za kriptovalute, zato žal nimamo zbranega statističnega podatka, koliko oseb in v kakšnem znesku trguje s kriptovalutami," so pojasnili na finančni upravi.

Rudarjenje kriptovalut po standardni klasifikaciji dejavnosti sodi med dejavnosti obdelave podatkov in povezanih dejavnosti, trgovanje s kriptovalutami pa med druge nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje. Na finančni upravi tako torej ne vodijo posebne statistike, koliko davkov je plačanih od trgovanja in rudarjenja kriptovalut. Podatki o dobičkih iz naslova poslovanja z virtualnimi valutami pri pravnih in fizičnih osebah so namreč vključeni v obračunih kot princip samoobdavčitve, v katerih pa ni razvidna vsebina prihodkov. Prav tako se ne evidentira ločeno posameznih dohodkov fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, na podlagi virtualnih valut je za tovrstne dohodke predložen REK-obrazec oziroma napoved za odmero akontacije dohodnine.

Ugotovljene kršitve glede kriptovalut v preteklih letih

Obdavčitev po novem pa bi pomenila veliko poenostavitev, saj davčni organi ne bi več preverjali ali ugotavljali, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kripto valut je kupil in prodal, temveč bi morali pravilne podatke podati zavezanci, ki bi jih ob morebitni zatajitvi lahko doletele globe in druge kazni.

Presoja, ali gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost ali ne, je medtem trenutno odvisna od posamičnega primera in med odločilnimi dejavniki so na primer vrednost prometa in število transakcij v določenem obdobju. Rudarjenje kriptovalut in trgovanje z njimi lahko torej predstavlja dejavnost (kljub neprijavljeni dejavnosti), na finančni upravi pa tudi lovijo zavezance, za katere bi se lahko izkazalo, da opravljajo dejavnost v obliki rudarjenja ali trgovanja z virtualnimi valutami. Če posameznik opravlja dejavnost, se mora namreč že po trenutni zakonodaji vpisati v poslovni register in tudi plačati ustrezen davek.

Morebitne kršitelje iščejo v nadzorih. Odmeven primer je bil denimo poleti 2019, ko so s Finančne uprave sporočili, da so pri posamezniku odkrili, da je njegovo rudarjenje virtualnih valut predstavljalo delo na črno in posledično je plačal 100.000 evrov davka. Ugotovljeno je bilo, da je fizična oseba rudarila z virtualnimi valutami. Prilivi so namreč predstavljali dohodek iz opravljanja dejavnosti; zavezanec jih je dosegel z rednim in trajnim trgovanjem, a vseeno ni imel registrirane dejavnosti. "Ugotovitev dela na črno je imela za posledico, da je fizična oseba vložila samoprijavo, na podlagi katere je plačala skoraj 100.000 evrov davka od dohodkov iz dejavnosti," so tedaj sporočili.

Najpogostejše kršitve, ugotovljene v inšpekcijskih nadzorih trgovanja in rudarjenja z virtualnimi valutami, so bile odkrite, ker zavezanci sploh niso ali niso pravočasno v predpisanih rokih predložili davčni obračun in so v davčnem obračunu navedli neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke v zvezi z obračunavanjem davkov. Odkrili so tudi kršitve, ko plačnik davka ni izpolnil obveznosti glede obračuna in plačila davčnega odtegljaja za drugega davčnega zavezanca. Ugotovili so tudi kršitve opravljanja dejavnosti na črno, kršitve pri izdaji računov in obračunavanja DDV.

V letu 2018 je bilo v naknadnih davčnih nadzorih ugotovljeno za 24,7 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti iz področja kriptoposlov. Največ je bilo dodatnega davka od dohodkov pravnih oseb – za 12,9 milijonov evrov – razlika – 11,8 milijona evrov – so bili različni davki. V letu 2019 so naknadno pobrali za 2,4 milijona evrov dodatnih davkov; največ je bilo ugotovljenega dodatnega davka na finančne storitve, in sicer za 2,2 milijona evrov, razlika – 200.000 evrov – so bili različni davki.

V letu 2020 je bilo v naknadnih davčnih nadzorih ugotovljeno za dva milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti iz področja kriptoposlov. Največ je bilo ugotovljenega dodatnega davka od dohodkov pravnih oseb, za 1,1 milijona evrov, razlika – 900.000 evrov – so bili različni davki. V letu 2021 pa je bilo naknadno ugotovljeno za 260.000 evrov dodatnih davkov iz področja kriptoposlov. Največ je bilo dodatnega davka iz dohodka iz kapitala – za 140.000 evrov, razlika – 120.000 evrov – je bil davek od dohodkov pravnih oseb.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!