Zgodovina denarja

Če želimo razumeti razliko med fiat valutami in digitalnimi valutami, moramo najprej pogledati v zgodovino denarja. Denar je sredstvo, ki je nadomestilo blagovno menjavo. Namesto, da bi denimo menjali krave za ovce ali pšenico za koruzo, so ljudje določenim sredstvom dali vrednost, ki predstavlja določeno količino fizičnega blaga. 

Skozi zgodovino so bila ta sredstva za blagovno menjavo vezana na dragocene materiale, žlahtne kovine in podobno. Vendar, ker tudi ta sredstva niso najbolj praktična – težko si denimo predstavljamo, da bi stanovanje kupili z zlatom, saj bi šlo za kar precej težek tovor, ki bi ga težko hranili doma – so ljudje izumili denar v obliki kovancev, bankovcev in nenazadnje v obliki elektronskega zapisa na bančnih računih. Ključna lastnost oziroma prednost denarja je, da ga lahko nosimo s seboj in delimo na manjše enote. 

Od zlatega standarda do fiat valut

Zelo dolgo časa je bil denar vezan na vrednost zlata. To pa je pomenilo, da tako kot je cena zlata nihala, je nihala tudi vrednost denarja. Hkrati pa je zlato na svetu v omejeni količini oziroma se ga zelo počasi pridobiva, kar pomeni, da je s tem omejena tudi količina denarja. Vse to pa pomeni, da nad količino in vrednostjo denarja posamezne vlade niso imele velikega nadzora. 

Ko je leta 1973 vrednost ameriškega dolarja padla iz 35 dolarjev na 42,23 dolarjev za unčo zlata, se je ameriška vlada odločila za drzno potezo. 16. marca tistega leta je ameriški kongres dolar »odvezal« od zlata. Dolar tako več ni bil »podkrepljen« z nobeno fizično vrednostjo in s tem so se odprla vrata tako imenovani fiat valuti. 

Oktobra 1976 je ameriška vlada spremenila tudi uradno definicijo dolarja, iz katere so umaknili zlato kot standard. Od te točke naprej je mednarodni finančni sistem zasnovan povsem na fiat valuti. Kljub temu pa je zlato ostalo kot pomembno rezervno sredstvo, ki ohranja svojo vrednost. 

Čas je pokazal, da ameriški dolar ni najboljši način za ohranjanje vrednosti, saj njegovo vrednost določa ameriška vlada. V času krize oziroma po potrebi se namreč vlada lahko odloči, da enostavno natisne več denarja, čeprav ti na novo natisnjeni bankovci nimajo osnove v neki realni vrednosti. Tiskanje novega denarja tako sčasoma zmanjšuje njegovo vrednost, kar pomeni inflacijo. Zato so denimo ameriški dolarji danes vredni manj kot pred 30 ali 40 leti. 

Bitcoin kot odgovor na izzive fiat valut?

Ravno nasprotno kot s fiat valutami pa se dogaja s kriptovalutami oziroma konkretno z bitcoinom (BTC), ki je najbolj znana kriptovaluta in ki skuša odgovoriti na številne izzive fiat valut. Pri bitcoinu lahko govorimo celo o deflaciji. 

Denimo, 22. maja 2010 je Laszlo Hanyecz opravil prvo »blagovno« menjavo z bitcoinom, ko je v Jacksonvillu na Floridi za 10.000 BTC kupil dve pici. Verjetno se zdaj drži za glavo. Kajti, če bi danes imel v lasti toliko bitcoinov, bi bil praktično multimilijonar, saj je en BTC vreden dobrih 36.600 evrov. 

Prednost bitcoina (in številnih drugih bolj znanih kriptovalut) mnogi vidijo predvsem v tem, da je njegova količina omejena. Maksimalno število bitcoinov je postavljeno na 21 milijonov, trenutno je v cirkulaciji okoli 19 milijonov bitcoinov. S t.i. rudarjenjem trenutno pridobivajo okoli 900 bitcoinov na dan, a sistem je urejen tako, da se z leti število bitcoinov, ki jih je moč pridobiti z rudarjenjem zmanjšuje, tako naj bi zadnjega prirudarili leta 2140. 

Cena bitcoina zelo niha. Vendar pa načeloma velja, da več ljudi, kot si želi lastiti bitcoin, bolj naraste njegova vrednost. Za razliko od denarja pa bitcoinov ne bo moč izdati več kot 21 milijonov. Prav tako ga je praktično nemogoče ponarediti, saj je sistem zasnovan na tehnologiji veriženja blokov (angleško: blockchain). 

Bodo fiat valute zamenjale digitalne?

Vprašanje je, ali bodo kriptovalute povsem izpodrinile fiat valute. Strokovnjaki kriptovalute, kot so bitcoin, vidijo predvsem kot sredstvo za ohranjanje vrednosti denarja. Nekakšno novodobno zlato. 

A bitcoin postaja tudi plačilno sredstvo. Septembra lani je Salvador postal prva država na svetu, ki je bitcoin priznala kot zakonito plačilno sredstvo (poleg ameriških dolarjev). Pred nekaj dnevi je kriptovaluta bitcoin postala zakonito plačilno sredstvo tudi v Srednjeafriški republiki. Omenjena afriška država je tako postala druga država na svetu in prva afriška država, ki se je odločila za takšno potezo.

Zanimivo pri kriptovalutah je to, da si jih več lastijo in jih uporabljajo ljudje v Afriki, Južni Ameriki in Aziji. Leta 2020 je kar 32 odstotkov Nigerijcev uporabljalo neko obliko kriptovalute, sledili so Vietnamci (21 odstotkov), Filipinci (20 odstotkov), Turki (16 odstotkov) in Perujci (16 odstotkov). 

Nigerija je oktobra lani uvedla tudi svoj virtualni denar. O uvedbi lastne digitalne valute razmišlja tudi Kitajska. 

Medtem so v ZDA, Evropi in Avstraliji glede uporabe kriptovalut bolj zadržani. Vendar pa zaradi vse večje priljubljenosti kriptovalut tudi zahodne države vse bolj pogledujejo in preučujejo prednosti in slabosti digitalnih valut. Ideja o digitalnem evru je tako prisotna že nekaj časa.

Predsednik ZDA Joe Biden pa je nedavno vladnim agencijam naročil, naj preučijo prednosti in tveganja uvedbe digitalnega dolarja – predvsem s stališča varstva potrošnikov, finančnega vključevanja in uporabe digitalnega premoženja za nezakonite dejavnosti. Ameriška fiat valuta ima sicer tradicionalno ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu, saj so nanjo vezane številne druge valute. 

Največje svetovno gospodarstvo se bo tako pridružilo več kot 100 državam, ki raziskujejo ali že izvajajo pilotne programe za uvedbo lastnih centralnobančnih digitalnih valut (CBDC). 

Razlike med kripto in fiat valutami

Fiat valuta je fizični način za menjavo denarja, medtem ko je kriptovaluta digitalni medij denarne izmenjave.

Fiat valute teoretično obstajajo v neomejenih količinah, saj lahko vlade po potrebi natisnejo več denarja. Pri večini kriptovalut pa so količine omejene, saj ima vsaka določeno maksimalno količino »žetonov«.

Fiat valute izdajajo vlade in so centralizirane, nadzirajo jih zakoni in banke. Kriptovalute temeljijo na protokolih in tehnologiji veriženja blokov, kar omogoča, da so decentralizirani in jih torej ne nadzira nek subjekt oziroma vlada. 

Vrednost fiat valut določajo trgi in regulacije, medtem ko je vrednost kriptovalut določena na podlagi povpraševanja in ponudbe.

Izdelava fizičnega denarja stane nekaj denarja, prav tako njegovo shranjevanje in varovanje. Pri digitalnih valutah tovrstnih stroškov praktično ni, nekaj stroškov zaradi visoke porabe električne energije sicer nastane z rudarjenjem.

Transakcije so pri kriptovalutah izjemno hitre, medtem ko so pri fiat valutah odvisne od hitrosti posamezne banke oziroma bančnega sistema. 

Kriptovalute trgujejo na menjalnicah in so posledično zelo nestabilne. Cena se spreminja iz minute v minuto, medtem ko ima fizični denar bolj stabilno vrednost. 

Prednost kriptovalut je v tem, da imajo isto vrednost po vsem svetu in torej ni treba menjavati valute. Medtem ko posamezne države omogočajo uporabo zgolj lastne valute, kar pomeni določeno izgubo denarja zaradi menjalniških provizij. 

Fizični denar je možno ponarediti, ukrasti ipd. medtem ko so kriptovalute razmeroma varne pred tovrstnimi zlorabami. Za »dostop« do kriptovalut mora imeti posameznik t.i. zasebni ključ, s katerim lahko doda zapis v sicer javno dostopni knjigi transakcij (angleško: public ledger). 

Seveda imajo tudi kriptovalute oziroma virtualne denarnice, v katerih jih hranimo, prav tako svoje šibke točke. Programske denarnice so denimo podvržene morebitnim napakam programske ali strojne opreme računalnika. Lahko se zgodi, da nam nekdo vdre v računalnik in ob slabo izbranem geslu pride tudi do naših kriptokovancev. 

Nemalokrat pa se zgodi, da uporabniki pozabijo ali izgubijo svoje »ključe« oziroma gesla. Pravzaprav se ocenjuje, da je kar okoli 20 odstotkov bitcoinov za vedno »izgubljenih« na tak način. 

Slabost nereguliranih kriptovalut je, da investitorji nimajo pravne zaščite. V preteklosti se je že pojavljalo več lažnih kriptovalut, ki so investitorjem obljubljale dobre zaslužke, a so na koncu ostali brez svojih vložkov. 

Digitalna, virtualna, kriptovaluta – je vse isto?

Čeprav digitalna valuta, virtualna valuta in kriptovaluta zvenijo podobno in se pogosto (in včasih neupravičeno) izmenjujejo, pa gre za različne pojme, ki niso vedno zamenljivi.

Vse virtualne valute in kriptovalute so digitalne valute. Vendar pa niso vse digitalne valute avtomatsko umeščene v ti dve kategoriji. Denimo centralnobančne digitalne valute (CBDC)niso virtualne valute ali kriptovalute. 

Digitalne valute so lahko regulirane ali neregulirane. CBDC so regulirane digitalne valute. Bitcoin in ethereum pa sta digitalni oziroma kriptovaluti, ki nista regulirani. Večina virtualnih valut je nereguliranih, kriptovalute pa so povsem neregulirane. 

Digitalne valute niso vedno kriptografsko zaščitene. Kriptovalute vedno uporabljajo kriptografijo za zaščito transakcij, medtem ko virtualne valute niso nujno zaščitene na tak način.