Razpravo o digitalnem evru je po oktobrski objavi poročila Evropske centralne banke (ECB) o možnostih izdaje digitalnega evra v četrtek organizirala neformalna delovna skupina za tehnologijo veriženja blokov, ki deluje znotraj Slovenske digitalne koalicije. Sestavljajo jo štiri organizacije, in sicer Blockchain Alliance Europe, Blockchain Think Tank Slovenija, Bitcoin društvo Slovenije in Slovensko blockchain združenje.

Kot je pojasnila Marina Markežič iz Blockchain Think Tank Slovenija, so med ključnimi razlogi za uvedbo digitalnega evra podpora digitalizaciji gospodarstva, vse manjša vloga gotovine, težnja po konkuriranju ostalim institucijam in projektom, želja po zmanjševanju ekološkega odtisa ter želja po znižanju stroškov obstoječega sistema. Z uvedbo digitalnega evra naj bi se po njenih besedah hkrati izboljšala tudi varnost sistema, so sporočili iz Blockchain Alliance Europe.

Anja Blaj iz Blockchain Think Tank Slovenija je dodala, da z digitalnim evrom ne bi nadomestili gotovine, saj ECB zasleduje iste funkcionalnosti, kot jih ima gotovina sedaj.

Simon Anko iz Banke Slovenije je izpostavil, da je v povezavi z digitalnim evrom trenutno več neznank kot znanih dejstev. Potrjeno ni niti, da bo sploh izdan. Poudaril je, da cilj digitalnega evra ni monopol na trgu plačil, saj ECB spodbuja konkurenčnost in oblikovanje vseevropskih zasebnih rešitev.

Ena od neznank je tudi tehnologija, ki naj bi jo digitalni evro uporabljal. O tem je podrobneje govoril vodja tehnološkega razvoja pri podjetju Netis blockchain technologies Klemen Zajc.

Kot dobro možnost je izpostavil tehnologijo veriženja blokov, ki je po njegovih besedah v praksi že dokazala, da omogoča prenos vrednosti z enega računa na drugega in prilagoditve tudi za namene centraliziranih storitev, torej tudi digitalnega evra. Predvsem pa je izpostavil, da družba, ki se digitalizira, nujno potrebuje elektronsko identiteto, ki bi bila enakovredna fizični.

Udeleženci razprave so se po navedbah organizatorjev strinjali, da je pri uvedbi digitalnega evra ključen dialog med ECB in ostalimi deležniki. Predstavniki slovenskih organizacij so opozorili, da imamo tudi v Sloveniji domače znanje in podjetja, ki področje dobro poznajo in lahko z aktivnim sodelovanjem postanejo del rešitve.