Digitalni žetoni

Tokenizacija pomeni pretvorbo fizičnega ali virtualnega sredstva v obliko digitalnih žetonov. Te je možno shraniti, jih prenašati in z njimi trgovati. Vse to je povezano s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (angl. "blockchain"). 

Predstavljajmo si na primer dragoceno umetniško zbirko. Lastniki te zbirke se lahko v eni točki odločijo, da bodo 10 odstotkov lastništva te zbirke prenesli v digitalne žetone. Posebej v ta namen izdajo emisijo digitalnih žetonov. Kdor je lastnik teh žetonov, lahko je en ali pa jih je več, postane v proporcionalnem delu tudi solastnik umetniške zbirke. Bistvo teh žetonov je, da so v digitalni obliki, da so prenosljivi in da imajo nase vezane določene pravice in obveznosti. 

Zakaj tokenizacija?

Prednosti tokenizacije je kar precej.

Prva izmed njih je, da se s tokenizacijo ustvarja povsem nov investicijski razred. V analognem svetu je težko postati 1-odstotni lastnik umetniške zbirke ali v podobnem deležu lastnik nepremičnine ali luksuzne jahte. Tokenizacija pa omogoča t. i. razdrobljeno lastništvo, kjer vsak imetnik žetona postane manjši solastnik na premoženju, ki je predmet tokenizacije. Hkrati na tak način širšemu krogu vlagateljev postanejo dostopne naložbe, ki so sicer rezervirane za zelo ozek krog premožnih vlagateljev, ki zahtevajo višje minimalne vložke.  

Dodatna prednost tukaj je, da s tokenizacijo premoženja, ki sicer po svoji naravi ni likvidno, to postane visoko likvidno. Lastništvo nepremičnine je zagotovo primer omejeno likvidne naložbe. Od trenutka, ko se odločimo, da bomo nepremičnino prodali, pa do trenutka, ko bomo imeli kupnino na svojem bančnem računu, lahko preteče kar nekaj časa. S tokenizacijo lahko lastništvo prenesemo praktično takoj. Izdamo serijo žetonov, ki predstavljajo lastništvo nepremičnine. Preko specializirane platforme žetone prodamo investitorjem, ki s tem postanejo solastniki nepremičnine. 

Tokenizacija lahko tudi precej poenostavi trgovanje z določenimi sredstvi. Na trgu obstaja kar nekaj ponudnikov, ki so ustvarili digitalne žetone, vezane na fizične rezerve zlata. Vsak tak žeton predstavlja fiksno vrednost fizičnega zlata (npr. Eno unčo), ki je shranjeno v fizičnih trezorjih. To omogoča vlagateljem, da digitalno trgujejo z zlatom, pri čemer ni potrebe po fizičnem prenašanju ali shranjevanju zlatih palic. Imetnik žetona pa lahko slednjega zamenja nazaj v fiat valuto ali pa pri izdajatelju ob unovčitvi prejme zlato.

Tokenizacija prinaša tudi nov oziroma alternativni prihodkovni vir. Poglejmo si primer uspešnega tehnološkega podjetja, ki razvija programsko opremo in to opremo prodaja v obliki licenc. Podjetje v enem trenutku potrebuje finančna sredstva za financiranje svoje rasti. Ker so bančna posojila draga, hkrati pa ustanovitelji podjetja ne želijo zmanjšati svojih poslovnih deležev v družbi z vstopom zunanjih vlagateljev, se odločijo za tokenizacijo prihodkov, ki jih bo prinesel eden od njihovih produktov. Vezano na ustvarjene prihodke iz tega produkta izdajo serijo digitalnih žetonov, ki predstavljajo 20 odstotkov vseh prihodkov v naslednjih petih letih. Vsak imetnik tega žetona bo torej upravičen do izplačila sorazmernega deleža prihodka.

Kaj se tokenizira?

Ključno vprašanje tokenizacije je, katero sredstvo se tokenizira. Na zgoraj opisanih primerih smo tokenizirali lastništvo umetniške zbirke, lastništvo nepremičnine, lastništvo plemenite kovine in del prihodnjega prihodka iz naslova prodaje programske opreme. Poleg lastniške pravice in pravice do prihodkov, lahko tokeniziramo tudi druge pravice, vezane na posamezno sredstvo. Na primer intelektualne pravice, glasovalne pravice, dostopne pravice, pravice do storitev (licence), itd. Na to vprašanje je vezanih tudi veliko pravnih izzivov.

V praksi je lastništvo nepremičnine praktično nemogoče tokenizirati, ker je lastništvo vezano na vpis v zemljiško knjigo. S prenosom digitalnega žetona se seveda ne spremeni tudi lastnik v zemljiški knjigi. To bo mogoče, ko bo tudi zemljiška knjiga enkrat na blockchainu. Švedska že od leta 2016 raziskuje to možnost. Dodatna ovira je, da je za prenos lastništva na nepremičnini potreben notar. Ko se torej govori o tokenizaciji nepremičnin, se v praksi ne govori o tokenizaciji lastništva, pač pa o tokenizaciji prihodkov, ki jih bo nepremičnina ustvarila v prihodnosti. Tak poslovni model ima tudi že omenjeni Blocksquare, ki ponuja lastnikom nepremičnin tehnološko infrastrukturo za tokenizacijo.

Tokenizacija lastninske pravice na sredstvih, kjer pravni sistem pri njenem prenosu ne predpisuje takih omejitev, je v praksi lažje izvedljiv. Če na primer lastništvo umetnine dokazuje fizični certifikat, je ta fizični certifikat vedno možno dati v digitalno obliko, na prenos digitalnega certifikata pa je možno vezati tudi lastništvo na umetnini. 

Tveganja

Z vidika vlagateljev v tovrstne žetone največje tveganje predstavlja dejanska vezava emisije žetonov na tokenizrano sredstvo. Je izdajatelj žetonov res lastnik tokeniziranega sredstva oziroma lahko z njimi prosto razpolaga? Ali lahko pride do t. i. dvojnega zapravljanja (angl. "double spending")? V primeru tokenizacije nepremičnine lastnik nepremičnine izda serijo žetonov, s katero tokenizira prihodke iz nepremičnine, po prodaji teh žetonov pa to nepremičnino proda. 

V Sloveniji poznamo tudi primer kripto projekta dvomljivega slovesa, ki je obljubljal tokenizacijo zlata in v zameno prodajal kripto žetone. Pa se je na koncu izkazalo, da izdani kripto žetoni niso imeli nobenega dejanskega kritja v fizičnih zlatih rezervah. 

Takih in podobnih tveganj je v praksi veliko. Žal se veliko število kripto projektov, ki obljubljajo tokenizacijo sredstev in iz tega naslova mamljive prihodke za imetnike žetonov, v praksi izkažejo kot prevare. Njihovo drastično zmanjšanje v prihodnje bo zagotovo povzročila stroga regulacija, ki bo v Evropi začela veljati z naslednjim letom. Nova regulacija bo urejala t. i. žetone, vezane na sredstva (angl. "asset-referenced tokens"). Po novem bodo veljala stroga pravila za izdajatelje tovrstnih digitalnih sredstev in za sama tovrstna kripto sredstva.

Zaključek

Tokenizacija obeta, da bo v prihodnosti preoblikovala številne industrije, zlasti tiste, ki vključujejo lastništvo in trgovanje s fizičnimi in virtualnimi sredstvi. V svetu, ki gre v smeri pričakovanja po instantno izvedenih transakcijah, je tokenizacija najboljša rešitev. Čeprav je tokenizacija še vedno v svojih začetnih fazah, ima potencial, da postane ključna komponenta prihodnjega finančnega sistema, kjer bodo sredstva, kot so nepremičnine, umetnine in celo prihodki, digitalno dostopna širšemu krogu vlagateljev. 

Na začetku omenjeni košarkaš Dinwiddie je ob svoji najavi tokenizacije svoje plače naletel na hud odpor organizatorja lige NBA, ki je v tem videl kršitev kolektivne pogodbe in mu zagrozil z izključitvijo iz lige. V bližnji prihodnosti bo takih in podobnih transakcij zagotovo vedno več, tako drastičnih negativnih odzivov pa vedno manj. Tokenizacija postaja del "mainstreama." 

Avtor članka je dr. Peter Merc, specializirani pravni svetovalec za področje verižnih blokov, kripto valut in sodobno tehnologijo.