Kriptovalut je več kot devet tisoč. Če dodamo še množico kriptovalut, ki jih spletne platforme ne zaznavajo, je zagotovo skupna številka kriptovalut v obtoku občutno nad deset tisoč. Večina od teh si želi najti svoj prostor pod soncem. Oziroma, če se izrazimo bolj v kripto terminologiji, svoj prostor v kripto denarnici vlagateljev.

Kaj so torej razlike med kriptovalutami? Bo bitcoin res enkrat v prihodnji brezgotovinski družbi nadomestil uradne denarne valute? Bomo v bližnji digitalni prihodnosti rokovali samo še z raznimi kriptovalutami in na tak način dostopali do raznih storitev?

Če začnemo pri zadnjem vprašanju, nas točno v tako prihodnost želijo prepričati različni izdajatelji kriptovalut. Vsak od njih si je zamislil svoj ekosistem, znotraj katerega ima njihovo kripto sredstvo skorajda brezmejno uporabno vrednost. Pri tem večina od njih na začetku ni rešila domače naloge podjetništva in si odgovorila na vprašanje, ali njihova rešitev rešuje problem ali pa ga le ustvarja. Za vsaj 97 odstotkov kriptovalut lahko rečemo, da ponujajo rešitev za problem, ki ne obstaja. Ali pa problem rešuje že katera izmed drugih kriptovalut. 

Če torej kriptovalute, ki so bolj kot ne le same sebi namen, pustimo ob strani, se lahko osredotočimo na tiste bolj zanimive in/ali uporabne. Ta dva pridevnika v povezavi s kriptovalutami nista kumulativna, ampak sta v nekaterih primerih alternativna. 

Med zanimive, ampak brez uporabne vrednosti, lahko štejemo t. i. "meme" kripto kovance. Dogecoin, shiba inu in baby doge coin so nekateri med njimi. Skupno jim je to, da so nastali večinoma kot šala. Skupno jim je tudi to, da je z njimi veliko zaslužil samo kak promile izdajateljev in prvih vlagateljev, preostala čreda pa je na teh investicijah veliko izgubila. Da ne bo kake pomote glede oznake 'zanimivo' iz začetka tega odstavka – tovrstne šaljive kriptovalute so zanimive le z vidika opazovanja iracionalnega vedenja posameznikov z željo po hitrem zaslužku. Kdor je na Netflixu gledal serijo Squid Game in pod vtisom serije kupil kako kriptovaluto iz istoimenske izdaje, ki seveda ni imela veze s samo serijo, je lahko v živo spremljal, kako je tržna kapitalizacija z 2,1 bilijona ameriških dolarjev padla na nič v le nekaj minutah.

Preostale kriptovalute, ki imajo vsaj osnovni namen biti uporabne, bi lahko razvrstili v nekaj kategorij. Nekatere želijo služiti kot neke vrste digitalni denar in so namenjene opravljanju plačilnih transakcij. Druge služijo kot ekskluzivna vstopnica do uporabe funkcionalnosti določene platforme. Tretje so namenjene korporativnemu upravljanju decentraliziranih organizacij. Vsi našteti nameni uporabe kriptovalut se lahko prepletajo v eni kriptovaluti. Zato jih je verjetno bolje ločevati glede na to, kakšen ekosistem stoji za vsako od njih.

Zanimiva kategorija kriptovalut je povezana z metaverzumom 

Sandbox in Decentraland sta dva od večjih, ki imata tudi lastno kriptovaluto. Vsaka od teh v svojem digitalnem svetu primarno služi kot plačilno sredstvo. Recimo za nakup digitalnih nepremičnin. O tem, koliko svojih življenjskih aktivnosti bomo posamezniki preselili v vzporedni virtualni svet, bomo še videli. Najbolj zanimiv dogodek za tovrstne kriptovalute pa ni prišel iz kripto sfere. Oktobra 2021 je ustanovitelj Facebooka javno oznanil, da se bo njegova platforma preusmerila v metaverzum. Temu je sledila eksponentna rast kriptovalut, povezanih z metaverzumi. "MANA", ki je domača kriptovaluta Decentralanda, je v manj kot mesecu z vrednosti 0,8 dolarja skočila na 5,2 dolarja. V zadnjih treh mesecih se je spet zgodila velika rast vrednosti te kriptovalute – z 0,3 dolarja na 0,6 dolarja. 

Ampak kot vsi vemo, se zgodovina ponavlja in kolektivni spomin je krajši od enega obhoda lune okoli Zemlje. V novembru 2022 se je začelo na veliko govoriti o pogovornem orodju "ChatGPT", ki temelji na umetni inteligenci. Vrednost kriptovalut, ki so oziroma naj bi bile nekako povezane z umetno inteligenco, je strmo narasla. The Graph, Oasis Network in Fetch.ai so primeri ponudnikov takih kriptovalut. 

Glede na napisano nikakor ne želim dajati v ospredje vprašanja vrednosti kriptovalut na trgu. Vsaka od zgoraj naštetih kriptovalut ima za sabo resen projekt. Posameznike pa v veliki večini primerov k nakupu ne motivira uporabna vrednost kriptovalute, pač pa se za nakup odločijo izključno iz špekulativnih razlogov. Kakšen ekosistem je zgrajen v ozadju, ni pomembno, in le malo je takih posameznikov, ki poznajo tehnološko ozadje in dejansko uporabno vrednost kriptovalute. 

Z vidika tehnološke dovršenosti in uporabne vrednosti kriptovalute je daleč pred vsemi platforma Ethereum s svojo lastno kriptovaluto ether. Ta teza zagotovo velja, če presojamo tehnološko dovršenost in uporabno vrednost po konkretnih primerih uporabe te platforme. Na primer, v letu 2021 je Evropska investicijska banka, verjetno ena izmed najkonzervativnejših finančnih ustanov na svetu, na platformi "Ethereum" izdala obveznico v višini 100 milijonov evrov. Na tej platformi se razvija še kar nekaj drugih zanimivih projektov, recimo digitalna identiteta, decentralizirane finance in upravljanje z osebnimi podatki. Kdor želi na platformi "Ethereum", ki v osnovi temelji na t. i. pametnih pogodbah, razvijati svoje rešitve, mora v ta namen kupiti ethre. 

In za zaključek – zagotovo ne moremo iti mimo bitcoina

S tehnološkega vidika nima neke uporabne vrednosti. Satoshi Nakamoto, njegov skrivnostni izumitelj, je omrežje bitcoin predstavil kot alternativo obstoječemu finančnemu sistemu, znotraj katerega si deležniki med seboj lahko pošiljajo digitalni denar. To bi lahko počeli brez odvisnosti od finančnih institucij in države. Ustanove kot nosilke zaupanja nadomesti tehnologija. Zelo zanimiv koncept, ki je postal sveti gral celotne kripto ekonomije, ki temelji na decentraliziranosti. 

Ampak kot se je na koncu izkazalo, ima danes bitcoin popolnoma drugačno funkcijo, kot je bilo zamišljeno. Ker se v povprečju na potrditev transakcije v omrežju bitcoin čaka 10 minut, lahko pa tudi veliko več, si je bitcoin v praksi težko zamisliti kot instrument za izvajanje instantnih plačilnih transakcij. Nekateri pravijo, da je bitcoin ohranjevalec vrednosti. 

Pa je res? En čivk Elona Muska na Twitterju in vrednost bitcoina konkretno zaniha v eno ali v drugo stran. Res je, če vrednost drugih kriptovalut zaradi kake slabe novice pade v povprečju za polovico, vrednost bitcoina pa le za dvajset odstotkov, potem lahko rečemo, da je bitcoin ohranjevalec vrednosti med kriptovalutami in da je neke vrste digitalno zlato. Kaj pa potem bitcoin danes dejansko je? Je zelo špekulativna naložba, ki ponavadi vlagateljem služi kot vstopna točka v svet kriptovalut.