Daniel Swarovski je svoj čas na nek način celo ponižal takratne pomembneže in pripadnike višjega sloja prebivalstva. Pri njih je namreč uspel vzbuditi ljubezen do kristalnih kamenčkov, ki so bili dovolj poceni, da so si jih lahko privoščili tudi nekoliko manj premožni. A očitno to nikogar ni motilo, čeprav je gospoda že takrat vedela, da ne kupuje diamantov, čeprav bi jih lahko z lahkoto zamenjali s svetlikajočimi kristali. A za ta lesk se verjetno lahko v veliki meri zahvali tudi svoji inovativnosti: prvi na svetu je namreč razvil stroj za brušenje kristalov in s tem začel pisati zgodbo svetovno znanega imperija Swarovski.

Odraščal med kristali in sanjal o violini

Daniel Swarovski se je rodil 24. oktobra leta 1862 očetu Franzu Antonu Swarovskemu in materi Heleni, rojeni Staffen, v majhni vasici Georgenthal v Avstro-ogrskem cesarstvu, današnjem Jiřetín pod Bukovou, ki se nahaja na področju severne Češke, 20 kilometrov od meje s Poljsko. V takratnem času je bila to regija, znana po mojstrih, ki so oblikovali kristalno steklo. Tudi Danielov oče je imel manjšo delavnico, v kateri je lomil, brusil in oblikoval kristale. Tako je že kot otrok večino svojih dni preživel med mojstri, saj je v delavnici pomagala tudi mati. Družini je obrt omogočala preživetje, ne pa tudi življenja na veliki nogi.

Čeprav je oče pričakoval, da bo sin, ko odraste, prevzel njegovo delo, pa je Daniela bolj kot steklo privlačila glasba. Vse otroštvo je sanjal, da bo postal violinist in ker v domači regiji ni bilo ustreznih ustanov za šolanje na glasbenem področju in se v igranju violine ni mogel izpopolnjevati sam, je z očetovo finančno pomočjo odpotoval na študij v Pariz. Takrat si nihče ni mislil, da je ravno to potovanje tisto, ki bo mlademu virtuozu za vedno spremenilo življenje. Del izobraževanja je Daniel namreč opravljal tudi na Dunaju in se tam leta 1883 udeležil prve razstave o elektriki, kjer se je srečal s kopico takratne sodobne tehnologije in znanosti.

Prav ta razstava ga je spodbudila k razmišljanju o tem, kako bi električno energijo lahko uporabil za brušenje stekla in s tem očetu doma olajšal delo. Za uresničitev svoje ideje je potreboval skoraj deset let; tudi zato, ker se je vmes leta 1887 poročil z Marie Weis, sestro njegovega poznejšega poslovnega partnerja Franza Weisa. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Fritz, Alfred in Wilhelm. Med ustvarjanjem družine pa je Daniel vendarle našel čas za uresničevanje svoje inovatorske zamisli. Leta 1892 je bil tako daleč: razvil je prvi električni brusilni stroj za steklo na svetu in tako poskrbel, da je imel oče prvi možnost kristal rezati mehanično.

Navdušili so tudi kraljico

Ko je videl, da stvar deluje, je mladi inovator svoj izum nemudoma patentiral in tako svoji družini zagotovil ekskluzivno prednost pred ostalimi obrtniki. In ravno to je bil čas, ko je začelo Daniela vleči tudi v podjetniške vode. A zaradi raznolike in široke ponudbe, ki je posledično nižala ceno, se posla ni želel lotiti na domačem terenu. Vedel je, da je tam veliko izkušenih mojstrov, ki bi kljub temu, da bi imel sam prednost mehanizacije, brez težav pometli z njegovim ne še ravno bogatim znanjem o oblikovanju kristalov. Da bi uresničil svojo poslovno idejo, se je leta 1895 z družino preselil  na območje današnje Avstrije, v majhno vasico Wattens na Tirolskem, kjer je skupaj s prijateljem Armandom Kosmanom ter svakom Franzem Weisom ustanovil podjetje 'A. Kosmann, D. Swarovski & Co.'. Kraj ni bil izbran povsem naključno; Wattens je namreč podalpska vasica, bogata z vodnimi viri, in ravno te je želel Swarovski izkoristiti za napajanje z energijo, s pomočjo katere je lahko uporabljal svoj stroj za intenzivno brušenje kristalnega stekla. 

Tako je Daniel leta 1895 začel izdelovati kristalne kamne, ki so močno spominjali na diamante. Glede na to, da so bili praktično enako svetlikajoči se kot diamanti, a občutno cenejši, so bili dostopni širšemu krogu ljudi in posledično podjetnikom dela že v prvem letu ni manjkalo. Povpraševanje po njihovih kristalih je strmo naraščalo, postali so tako rekoč obvezen modni dodatek vsake dame, ki je kaj dala nase. Po letu dni poslovanja je imela družba že 70 zaposlenih, med prvimi pa je njihov sijoč nakit nosila tudi britanska kraljica Victoria.

To je družbenike prisililo v širjenje podjetja. Celo diamantov vajena pariška in sanktpeterburška družbena elita se je namreč zaljubila v njihov kristalni nakit. Kristali so tako postali nov modni trend. V naslednjih letih so zaposlili kar 200 novih sodelavcev, ime družbe pa soglasno preimenovali v Swarovski. Skrivnost uspeha podjetja je bila v tem, da so imeli v ponudbi izdelke zelo širokega cenovnega spektra in so si jih lahko privoščili tako bajno bogati kot tudi ljudje iz srednjega razreda. Morda si je Daniel tudi s svojo iskrenostjo pridobil simpatije zlasti bogatašev, ki so jih mojstri v tistem času radi goljufali in jim kristale prodajali za ceno diamantov. Leta 1908 so se podjetju pridružili še vsi trije Danielovi sinovi in ga s tem resnično naredili družinskega. Vsi so večino svojih dni preživeli v delavnicah, kjer so predvsem razvijali nove tehnike obdelovanja kristala in iskali tisti pravi sijaj.

Uspešno preživel prvo ...

Nato se je zgodila prva svetovna vojna. Povpraševanje po kristalnem nakitu je na področju celotne Evrope tako rekoč čez noč usahnilo in ker družini še ni uspelo prodreti na ameriške trge, so izhod v sili videli v (začasni) preusmeritvi dejavnosti. Daniel je tako leta 1919 ustanovil podjetje Tyrolit, v katerem je proizvajal brusilna in rezalna orodja ter jih tako iz svoje kristalne dejavnosti prenesel v druge industrije. Čeprav se je po vojni gospodarsko stanje hitro stabiliziralo, v obtoku je bilo vse več denarja, posledično pa se je začelo večati tudi povpraševanje po kristalih, Swarovski hčerinskega podjetja ni nikoli opustil in tako živi še danes.

Ker je pri svojem delu uporabljal najnovejšo tehnologijo, ki jo je izumil sam, so bili njegovi končni izdelki vedno drugačni od vsega, kar je bilo v tistem trenutku na voljo v svetovnem merilu. Konkurenca mu tako ni bila kos, njegovo podjetje pa je pridobivalo na vrednosti in postajalo vse bolj prepoznavno in priljubljeno med ljudmi po vsem svetu. Za uspeh so bili krivi njegovi številni izumi in pa skrivna formula, ki ni povsem razrešena vse do današnjih dni, je pa ključen dejavnik uspešnosti podjetja: Swarovskijevi kristali so namreč vedno (in tako je ostalo vse do danes) sijali občutno bolj bleščeče, kot drugi, in jih je bilo s prostim očesom praktično nemogoče ločiti od diamantov. Mnogi so to pripisovali večji koncentraciji svinca v njihovih kamnih. Toda to ni edina možnost. Ne pozabimo na posebno tehniko rezanja kristalov, ki jo poznajo le v družini Swarovski.

Po tem, ko jih je opazila znamenita modna oblikovalka Coco Chanel in jih začela uporabljati na svojih kreacijah, so avstrijski kristali postali zanimivi tudi za modni svet, kmalu zatem pa so našli pot čez Atlantik in postali eden najbolj priljubljenih sestavnih delov nakita tako bogatih poslovnih Američank kot znanih hollywoodskih zvezd. Nad njimi je bila navdušena tudi legendarna Marilyn Monroe, ki jih je nosila celo med njeno nepozabno pojočo čestitko ameriškemu predsedniku J.F. Kennedyju. A vsa ta slava ni pomenila, da se bo družba osredotočena samo na luksuzno blago. Daniel Swarovski je dobro vedel, da je potrebno vedno imeti v ognju več različnih želez, zato je leta 1929 ustanovil oddelek Swareflex, v katerem so izdelovali posebne steklene odsevnike za avtomobile.

... in drugo svetovno vojno

In lahko bi rekli, da se je za ta korak odločil še pravi čas, saj je prodaja ravno dobro stekla, ko se je zgodila še druga svetovna vojna. Ni povsem znano, kaj se je dogajalo s podjetjem med leti 1939 in 1945, jasno pa je, da ni prenehalo poslovati. V tem času naj bi se v družbi osredotočili na širjenje trga po Združenih državah Amerike, čeprav nihče ne zna razložiti, kako jim je v kaosu, ki je vladal v svetu, sploh uspelo organizirati širitev in kje so se promovirali. Navsezadnje je bila Avstrija v tem času pod Hitlerjevo okupacijo, s tem pa tako rekoč ni bilo mogoče v kakršni koli obliki delovati na lastno pest.

A tudi druga svetovna vojna je minila in življenje se je počasi, a vztrajno začelo vračati v ustaljene tirnice. Povpraševanje po luksuznih dobrinah je kmalu začelo ponovno naraščati, trg je okreval in v obtoku je bilo spet vse več denarja. In ravno v tistem času je začel Daniel Swarovski proizvajati tudi povsem individualne kristalne elemente. Toda leta mu niso prizanašala, zato je posel vse bolj prepuščal v roke svojih sinov. Ti so očetovo zapuščino čuvali kot zlato in s sodobnimi pristopi podjetje ves čas modernizirali ter iskali nove ideje. Najmlajši Wilhelm je denimo leta 1949 v Absamu na Tirolskem odprl optiko Swarovski Optik KG. Že od malih nog je želel namreč biti »bližje zvezdam«, navduševal se je nad astronomijo in ravno to ga je vzpodbudilo k temu, da sestavi lasten napreden daljnogled – binokular. Ko mu je uspelo, se je odločil združiti očetovo in svoje znanje, posledica te združitve pa je bila družinska optika.

Daniel Swarovski je 23. januarja leta 1956 preminil, star častitljivih 93 let, sinovom pa zapustil pravi kristalni imperij. Ker je podjetje beležilo izjemne poslovne uspehe, so se ti odločili nadaljevati z družinsko dejavnostjo. Povsem svež veter pa je v imperiju Swarovski zavel, ko ga je v petdesetih letih prevzel Danielov vnuk Manfred Swarovski. Ta je ubral povsem novo razvojno smer in kristale ponovno približal modi. Sodelovati je začel s Christianom Diorjem in zanj oblikoval znamenite večbarvne kristalne kamne Aurora Borealis. Sodelovanje z modno hišo Dior je označevalo začetek nove ere tesnega sodelovanja med družbo Swarovski in svetovno modno industrijo.

V podjetju ostajajo skrivnostni

Z leti se je kristalni imperij širil tako geografsko kot oddelčno. Izdelovati so začel kristalne lestence, pa zbirateljske spominke v obliki steklenih skulptur in miniatur. Leta 1987 je bilo ustanovljeno Društvo zbirateljev Swarovski (Swarovski Collectors Society – SCS), ki je zbirateljem dotičnih kristalov ponujalo posebne ugodnosti in storitve. Združenje obstaja še danes, šteje pa že več kot 450 tisoč članov v 35 državah širom sveta.

V podjetju so sicer znani po svoji diskretnosti. Vsekakor je jasno, da je sijaj (vsaj deloma) posledica visoke vsebnosti svinčevega oksida v kristalih. Če ga imajo običajni kristali in imitacije dragih kamnov največ 24 odstotkov, ga je v kristalih Swarovski kar 32 odstotkov. A to ni edini razlog za njihovo unikatnost. Zagotovo svoj del k edinstvenemu videzu prispeva tudi unikaten način izdelave, ki pa ostaja velika skrivnost. To znajo ceniti vsi zaposleni v podjetju. Ko oblikovalci izdelajo kristalni model, uničijo vse zapise o njem. S tem preprečijo kopiranje modela. Vsa orodja, ki jih uporabljajo za rezanje, brušenje in obdelavo, izdelajo sami, tako da nihče na svetu ne uporablja enakih strojev in pripomočkov.

Leta 1995 je podjetje ob 100. obletnici obstoja odprlo muzej 'Swarovski Kristallwelten' (Svet kristalov Swarovski) ki se nahaja v podzemlju, v neposredni bližini avstrijskega Innsbrucka. V njem je mogoče videti največje in najmanjše kadar koli ustvarjene kristalne kamne Swarovski. Največji ima kar 40 centimetrov premera in tehta okoli 62 gramov, kar ga uvršča celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Po drugi strani ima najmanjši samo 0.8 milimetrov premera in ga je mogoče videti samo z mikroskopom. Ta neverjetni muzej letno obišče okrog 600 tisoč turistov.

Dediči se za blagovno znamko trudijo vsak po svoje

Danes podjetje proizvede okrog 80 odstotkov vseh kamnov, ki se uporabljajo v visoko kakovostnem nakitu. Pohvali se lahko z bogato mrežo prodajaln po vsem svetu, sedež podjetja pa se še vedno nahaja v majhni avstrijski vasici Wattens. Družba zaposluje kar okrog 20 tisoč ljudi in je sinonim za prestiž ter kakovost. Naj se zdi še tako čudno, a podjetje Swarovski ostaja v zasebni lasti, upravljajo pa ga Danielovi številčni dediči. Kot so dejali, nikoli niso imeli želje, da bi se to spremenilo.

Najbolj znana dedinja je zagotovo Victoria Swarovski, 25-letna avstrijska pevka, voditeljica in žirantka avstrijske različice šova Supertalent, ki je znana po svojem razkošnem življenjskem slogu. To je dokazala tudi lani, ko se je po sedmih letih zveze poročila z občutno starejšim podjetnikom in nepremičninskim investitorjem Wernerjem Mürzem. Poroka se je odvijala v Trstu, Victoria pa je nosila kar tri različne prestižne dizajnerske kreacije dubajskega modnega oblikovalca Michaela Cincoja, znanega po tem, da oblači številne hollywoodske zvezdnice. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so bile prav vse obleke posute z domačimi kristali; največ, več kot 500 tisoč, jih je krasilo osrednjo belo poročno obleko, ki naj bi tehtala kar 46 kilogramov. 

No, veliko manj razsipni pa so tisti dediči rodbine Swarovski, ki dejansko upravljajo s poslovnim imperijem. Čeprav si ga lasti več kot 200 pripadnikov širše družine, so na čelu podjetja Markus Langes-Swarovski, Robert Buchbauer in Nadja Swarovski. In kaj se bo s kristali Swarovski zgodilo v prihodnje? Težko reči, a glede na trenutni status v svetovnem prostoru in nenehen razvoj si upamo trditi, da se lahko v naslednjih letih nadejamo novih edinstvenih umetnin iz kristalnega stekla.