Električne naprave, ki jih danes proizvajalci pošiljajo na trg, so praviloma bolj varčne od tistih, s katerimi smo naše domove opremljali pet, deset ali celo 20 let nazaj. Uporaba novejših, bolj varčnih aparatov lahko na dolgi rok prinese velike prihranke pri električni energiji in tako upraviči nakup tudi v primeru, ko naši stari hladilnik, pralni stroj ali grelnik vode delujejo popolnoma brez napak. Da bi izvedeli, do kakšnih prihrankov lahko pridete, smo se pogovorili s strokovnjakinjo za varčno rabo energije Uršulo Krisper iz Elektra Ljubljana.

Hladilniki in zamrzovalniki

Kot nam je povedala Uršula Krisper, hladilniki in zamrzovalniki spadajo k večjim porabnikom elektrike v gospodinjstvu, saj nepretrgoma delujejo 24 ur dnevno, vse leto. Tako je še posebej pomembno, da imamo doma hladilnik ali zamrzovalno omaro/skrinjo kar najvišjega energijskega razreda, pri čemer velja, da višji je energijski razred, bolj varčen je aparat.

Energijska varčnost hladilnikov je razvidna iz energijske nalepke, s katero mora biti opremljen vsak aparat, tudi tisti aparati, ki smo jih kupili 2002, namreč od tega leta je bilo obvezno označevanje večin gospodinjskih aparatov z energijskimi nalepkami.

Če se pri nakupu in poznejši uporabi držimo določenih priporočil proizvajalca, se bo to kmalu poznalo na računu za elektriko. Če izberemo energijsko najboljši model, denimo A++ namesto le A, bomo prihranili tudi do 45 odstotkov električne energije.

Pomembno pa na porabo električne energije vpliva tudi starost aparata. Po 10 letih se namreč lahko primeri, da bo poraba našega starega hladilnika zgolj zaradi staranja sestavnih delov eksponencialno narasla. Primer: hladilnik, kupljen leta 2000, bo energijsko gledano porabil toliko energije kot primerljiv hladilnik razreda B.

Strokovnjaki nemške testne ustanove Warentest opozarjajo, da so že izdelki z oznako A v primerjavi z boljšimi, torej tistimi, ki imajo oznako A++, tretjerazredno blago.

Čim večji je hladilnik, toliko več energije bo porabil. Zato je treba kupiti izdelek, ki ustreza potrebam uporabnika. Strokovnjaki Warentesta priporočajo za gospodinjstva z enim ali dvema osebama prostornino od 100 do 140 litrov, za vsako dodatno osebo pa prištejemo po 50 litrov prostornine.

Pozor – klimatski razred!

Nalepka hladilnika poleg podatkov o porabi elektrike vsebuje še oznako klimatskega razreda, ki je označen s črkami. Te označujejo povprečno temperaturo okolja, v katerem se bo hladilnik nahajal in bo deloval najbolje ter z najmanjšo porabo energije. Hladilnik z oznako SN (subnormal) je primeren za okolje s temperaturo 10 do 32 °C, N (normal) za 16 do 32 °C, ST (subtropski) za 18 do 38 °C, z oznako T (tropski) pa za okolje s temperaturo od 18 do 43 °C. Za hladilnik z oznako SN je najboljše okolje klet, izdelek z oznako N pa je predviden za stanovanje. Klimatska razreda ST in T sta namenjena uporabi v toplejših deželah. Podobno kot pri ogrevanju velja tudi za hladilnike, če temperaturo prostora znižamo samo za 1 °C, bomo s tem porabo elektrike hladilnika zmanjšali za 3 odstotke.

Položaj, tesnilo in temperatura

Izbira mesta postavitve lahko odloča o porabi, zato jih postavljamo v čim hladnejše okolje, daleč od radiatorjev in peči, najbolje v klet. Po dolgih letih delovanja o porabi energije odloča tesnilo vrat. Kontrolo opravimo v temi in v hladilnik položimo prižgano baterijo. Če iz ohišja prodira svetloba, je treba tesnilo zamenjati, najbolje pa kar ves aparat, saj sodobni izdelki porabijo manj elektrike, prav tako pa je vprašljiva ekonomika, ali se nam izplača popraviti tesnilo na vratih. V hladilniku zadostuje temperatura 7 °C, v zamrzovalniku pa –18 °C ali manj. Kombinirane naprave naj imajo hladilni in zamrzovalni del vedno ločen.

Pralni stroji

Zamenjava več kot 10 let starega pralnega stroja za novega, na trgu najbolj učinkovitega, nam prinese do 55 odstotkov manjšo porabo električne energije na pranje.
Uporaba programov z nižjimi temperaturami (namesto pri 95 lahko peremo pri 60 °C, namesto pri 40 lahko peremo pri 30 °C) prinaša tudi do 40 odstotkov prihranka na pranje.

Električni grelnik vode – bojler

Vsako gospodinjstvo potrebuje sistem za pripravo tople sanitarne vode. V primeru, da ima gospodinjstvo pripravo tople vode z električnim grelnikom tako celoletno kot tudi samo zunaj ogrevalne sezone, lahko to predstavlja enega od največjih porabnikov elektrike v vašem gospodinjstvu. Povprečno štiričlansko gospodinjstvo za pripravo tople vode za celo leto porabi med 2.500 in 3.200 kWh elektrike.
Električne grelnike vode lahko v splošnem razdelimo na pretočne in grelnike s hranilnikom, slednji so tudi najbolj razširjeni. Pretočni grelniki imajo prednost predvsem v tem, da pogrejejo le toliko vode, kot je potrebujemo, slabost je v nekoliko višji začetni investiciji ter predvsem v veliki priključni moči (10–27 kW). Grelniki s hranilnikom so relativno poceni in imajo priključno moč največkrat med 1 in 2,5 kW. Zaradi toplotnih izgub hranilnika je poraba elektrike za okoli 10–20 odstotkov višja kot pri pretočnih izvedenkah. Električni grelniki s hranilnikom se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti hranilnika in debelini njegove izolacije.

Danes dobimo na trgu že pametne grelnike sanitarne vode, ki nam v hranilniku pripravijo toplo vodo v režimu, prilagojenem našim potrebam. Vgrajen krmilnik se na podlagi naših navad, to je potreb po topli vodi v preteklih dneh, nauči, kdaj vodo potrebujemo. Tako odpade nepotrebno dogrevanje vode, zgolj za vzdrževanje temperature ter seveda ročno izklapljanje grelnika, ko želimo varčevati in selimo pripravo tople vode v čase nižjih cen električne energije.

Stanje pripravljenosti naprav

Naprave so v stanju pripravljenosti (stand-by), ko jih ne uporabljamo (niso vključene), vendar vseeno porabljajo elektriko. Razloge, zakaj so naprave v stanju pripravljenosti, lahko strnemo v tri skupine:

• naprave, ki so v pripravljenosti, da jih lahko aktiviramo z daljinskim upravljavcem (npr. televizija, avdio predvajalnik itd.)

• naprave, ki so v stanju pripravljenost zaradi vzdrževanja dodatne funkcije (npr. prikaz ure na pečici, časovni zamik pri pranju itd.)

• naprave, ki energijo porabljajo brez potrebe (npr. polnilnik za telefon, ki je stalno vključen, baterijski sesalnik itd.)

Mednarodna agencija za energijo (The International Energy Agency - IEA) ocenjuje, da naprave v gospodinjstvih v stanju pripravljenosti porabijo od 5 do 10 odstotkov skupne porabe elektrike in globalno prispevajo do 1 odstotka emisij CO2. Če bi vsi prebivalci Slovenije prenehali uporabljati "stand-by™" elektriko, bi svojo porabo zmanjšali za 5 odstotkov, kar pomeni, da bi lahko imeli kakšno elektrarno manj.

Parametri pomembni za porabo elektrike

• Električna moč v stanju pripravljenosti – mora biti podana, sicer jo zahtevajmo!

• Čas, ko je naprava v stanju pripravljenosti.

Do 20 kwh/leto lahko prihranimo, če imajo elektronske naprave vgrajeno funkcijo, ki ob izklopu naprave tudi dejansko izklopi napravo iz omrežja.

Če imajo naprave omogočen način »minimalna poraba v stanju pripravljenosti«, poskrbite, da boste vaše naprave nastavili na takšen način delovanja, ocenjeni prihranki energije se gibljejo nekje od 20 do 49 kWh/leto, seveda pa je to odvisno tudi od vrste naprave.

Kot nam je še povedala Uršula Krisper iz Elektra Ljubljana, priporočajo tudi vgradnjo stikala, s katerim lahko izklopimo skupino naprav in si tako olajšamo delo.