Predsednik državnega zbora Milan Brglez zase pravi, da je po naravi varčen in okoljsko osveščen, zato skuša varčevati, kolikor se da - tako v denarju kot tudi z zapiranjem vode, da ne bi tekla vnemar, pa tudi z ne previsokimi temperaturami v prostorih, nekaj prihrankov in časa občasno namenja tudi v dobrodelne namene. Ker pa še odplačuje posojila za hišo, mesečno privarčuje manj kot bi si želel. Varčuje za varno starost, pa tudi nasploh, ker kot sam pravi "je vedno dobro imeti kaj na strani, ker nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom". Verjame, da marsikdo v Sloveniji lahko vsaj malo varčuje. "Je pa res, da me žalosti, ker del prebivalstva ne more ničesar privarčevati, saj živi na eksistenčnem robu."

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar vplačuje v naložbeno zavarovanje, odplačal pa je tudi posojila za nepremično premoženje. Pravi, da ob veliki družini in tekočih stroških ne uspe veliko privarčevati. Varčuje pa za zagotovitev solidnega življenjskega standarda, pokrivanje stroškov šolajočih otrok in nepremično premoženje. "Če nam prihodki ne omogočajo namenskega varčevanja, je nujno skrbno ravnanje z vsakim evrom in prilagoditev življenjskih stroškov. V najhujših stiskah je potrebno izkoristiti tudi možnosti na socialnem področju. Predvsem pa je treba aktivno graditi nova znanja in veščine ter proaktivno iskati boljšo zaposlitev."

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič varčuje s pokojninskim in življenjskim zavarovanjem. "Skušam pa tudi kaj privarčevati sprotno, čeprav mi vedno ne uspeva. Glede stroškov pa smo vedno vsi pred izzivi, koliko jih lahko omejujemo."

Minister za kmetijstvo Dejan Židan sledi načelu, da je potrebno vsaj 10 odstotkov mesečnih prihodkov privarčevati. Sam sicer vplačuje za namene dodatnega pokojninskega varčevanja. Zaveda se, da lahko ljudje z višjimi dohodki več privarčujejo in obratno. "Zagotovo pa je pomembno in potrebno mesečno varčevanje po zmožnostih, če le dohodki omogočajo."

Okoljska ministrica Irena Majcen varčuje z življenjskim zavarovanjem, za katerega mesečno nameni 180 evrov. Namen je dodatna varnost v primeru bolezni ali smrti, privarčevano pa se lahko predčasno povrne v zmanjšanem delu. Zaveda se, da nekateri ne morejo nič dati na stran, saj lahko za varčevanje seveda namenimo samo količino, ki nam jo omogočajo osebni prihodki in odhodki.

Predsednik uprave Si.mobil in Vipmobile Dejan Turk poudarja pomembnost varčevanja za prihodnost. "Ker se tega zavedam tudi sam, že vrsto let pokojninsko varčujem tako v drugem, kot v tretjem stebru." Še pomembneje se mu zdi, da z varčevanjem poskrbimo za svoje otroke. "Sam skrbno pazim na tri stvari: varčujem za bodoče šolanje otrok, učim ju, da morata varčevati tudi sama, in nenazadnje ju učim podjetniške miselnosti. Kaj je denar, kako redka dobrina je in kako z njim ravnati, predvsem pa, naj ga ne zapravljata, preden ga zaslužita."

Predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav Andreju Slaparju se zdi pomembno, da v času aktivne delovne dobe postopoma varčujemo za večjo varnost v tretjem življenjskem obdobju. "V zreli dobi, v obdobju od 30. leta do pokoja, imamo praviloma največ finančnih prihodkov, a hkrati tudi izdatkov za nepremičnine, druge večje nakupe in družino. Zato je višina privarčevanega denarja odvisna predvsem od tekočih izdatkov. Sicer pa stremim, da bi si lahko po zaključku aktivnega dela s privarčevanimi sredstvi zagotovil varnejšo starost." Če nekdo trenutno ne more varčevati, še ne pomeni, da ne bo mogel v bližnji prihodnosti, pravi in svetuje prilagoditev varčevanja svojim zmožnostim. "Naj vsak posameznik aktivno upravlja z razpoložljivimi sredstvi. Torej, naj skrbno spremlja svoje prihodke in izdatke ter izloči izdatke, ki niso nujno potrebni."

Slovenci smo varčen narod

V Evropi so bolj varčni od nas le še Švedi, Nemci, Belgijci in Francozi. Slovenci smo na petem mestu in damo na stran približno sedmino prihodkov, kažejo podatki statističnega urada. Pri varčevanju nočemo tvegati - kljub nizkim obrestnim meram najpogosteje varčujemo na banki. 15 odstotkov varčuje doma, nekaj denarja imamo v delnicah, nekaj ga nalagamo v življenjska in pokojninska zavarovanja, nekaj v žlahtne kovine. Varčujemo za varnost v prihodnosti, pa tudi za nepredvidene stroške in nakupe. Slaba četrtina varčuje tudi, da si lahko kaj privošči, petina za predvidene večje stroške. Za dopust jih varčuje 14 odstotkov, le desetina pa za rešitev stanovanjskega problema, je pokazala raziskava Društva za marketing Slovenije (DMS) in družbe Valicon.

Sodeč po anketnem vprašanju na Cekin.si, na katerega je odgovorilo več kot 3000 uporabnikov, 40 odstotkov ne varčuje. Med 100 in 500 evrov mesečno privarčuje skoraj 20 odstotkov, med 50 in 100 evrov 13 odstotkov. Nad 1000 evrov uspe privarčevati sedmim odstotkom. Na vprašanje, kako varčujete, je polovica odgovorila, da sploh ne. 20 odstotkov pa jih ima prihranke na banki, sledijo odgovori drugače, življenjsko zavarovanje, v žlahtnih kovinah, v skladih in v delnicah. Na vprašanje, kam bi najraje vložili prihranke, pa je večina izbrala odgovor drugo, sledijo pa potovanje, varčevalni račun, drage kovine, avtomobil, naložbeno ali pokojninsko zavarovanje, sklade in vrednostne papirje.