Prvotni cilj recikliranja je zmanjšati količino odpadkov, obenem pa je z njim omogočena vnovična uporaba snovi za številne izdelke in proizvode. Ob uporabi predelanih materialov so prav tako nižji električni stroški za proizvajalce, kar pomeni manj onesnaževanja.

Eden najučinkovitejših materialov za reciklažo je aluminij. Lahko ga vedno znova in znova uporabljamo, predelava je enostavna in hitra. Proizvajalec ga enostavno stopi in doda novemu, pri čemer ne vpliva na kakovost zlitine.

Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja se ob recikliranju aluminija porabi za pet odstotkov energije kot bi jo ob pridobivanju novega iz boksita. Po ocenah združenja za aluminij pa bi lahko z energijo, ki jo prihranimo ob reciklaži ene same aluminijaste pločevinke, tri ure gledali televizijo.

V proizvodih lahko najdemo sedem najpogostejših vrst plastike in večino lahko recikliramo. S predelavo porabimo samo desetino energije, kot jo potrebujemo pri izdelavi plastike iz surovih materialov.

S predelavo papirja prihranimo energijo in rešujemo drevesa, zato je v ozračju manj ogljikovega dioksida. Po ocenah ameriške agencije za varstvo okolja z reciklažo porabimo 60 odstotkov energije in polovico manj vode, kot bi jo ob pridelavi papirja iz lesa. Zanimiv je tudi podatek, da z recikliranjem tone papirja rešimo 17 dreves.

Steklo je treba vedno spraviti v prvotno stanje, zato se pri predelavi porabi samo 30 odstotkov manj energije. Vnovična uporaba odsluženih kozarcev, steklenic, vrčev in drugih steklenih izdelkov pa je brezplačna. Zato skušajte odkriti načine za njihovo vnovično uporabo, namesto da jih odvržete.

In nikoli, ampak res nikoli ne mečite smeti v naravo. Preden se bo odvržena steklenica v naravi razkrojila, bo moralo preteči milijon let. Ogromno, kajne?