Da bi trdil, da se moje prehranjevanje ni spremenilo, bi bila neumnost. Imam srečo, da se vem velik ljubitelj testenin, saj so prvi dnevi potekali v znamenju raviolov in makaronov. V malo več kot tednu dni sem pospravil kilo makaronov in 1250 gramov raviolov. Zajtrki so bili omejeni na kruh, čajno salamo in mortadelo. Zelenjava se ni niti sprehodila mimo mene, med delovniki sem iz skupne službene košare (p)obral kakšen sadež, največkrat banano. Na eno izmed porcij makaronov se je prijelo nekaj koščkov tune, na ostale zgolj česen in paradižnikova mezga. Nekje vmes sem prijel celo za žlico in si privoščil dva krožnika kurje juhice, seveda iz vrečke.
Če sem shujšal? „Malo morgen!“

Tisti, ki se spoznate na zdravo prehrano se zagotovo držite za glavo. Glede na to, da je pred mano še 20 dni skrajnih varčevalnih ukrepov, je možnosti, da bi se moja prehrana spremenila na bolje, bolj malo. Da bi preveril ali je tovrstna dieta zgolj posledica moje lenobe, ali pa gre za bolj razširjen pojav med ljudmi z nižjim finančnim standardom, sem se obrnil na Inštitut za varovanje zdravja. Odgovor je bil dokaj pričakovan: "Ljudje iz nižje socio-ekonomskih skupin se odločajo za nakup cenejših kalorij, kar večinoma pomeni prehrano, ki temelji na visoko industrijsko predelanih izdelkov z višjo energijsko in nižjo hranilno vrednostjo.“

In v praksi: kruh, pšenični zdrob, svinjina, drobovina, pol trajne in suhe salame, hrenovke, jajca, margarina, svinjska mast, ocvirki, majoneza, sladkor, marmelada in sladka peciva. Med pijačami prednjačijo čaj, kava, sok iz sadnega sirupa in alkohol.

Glede na razlike v ceni med posameznimi živili pri različnih trgovcih, me je zanimalo tudi, ali nižja cena pomeni tudi manj zdravo živilo. Ker označevanje živil s hranilno vrednostjo še ni zakonsko obvezno, mi s tem odgovorom niso postregli. Bom pa preveril pri naslednjem izletu v trgovino. Do takrat pa nasvet iz Inštituta za varovanje zdravja: "Vsa živila so lahko zdrava, če jih uživamo v primernih kombinacijah in količinah.“

Ker mi za zdravje ni čisto vseeno, me je zanimalo tudi kakšne so lahko posledice tovrstnega prehranjevanja skozi daljše obdobje. Krajša življenjska doba, bolj pogosto pojavljanje bolezni, nižje porodne teže novorojenčkov, srčno žilnih bolezni in nekaterih vrst raka pri odraslih. Iz podhranjenosti, ki je značilna za države v razvoju, gre trend v razvitih državah ravno v nasprotno smer. Revnejši sloji imajo vedno več težav z debelostjo, ki pa ni posledica prevelike količine živil, ampak nepravilne sestave hrane.

Kaj mi priporočajo?
Osnovna nepredelana živila, po možnosti iz domačega okolja in vključevanje sadja in zelenjave v vsak obrok. Za zdravje vse. Bomo videli kaj bo na zdrav način življenja rekla moja denarnica. Vrta nimam (tudi zasneženega ne), ozimnice tudi ne. Sekcije bio in ekološko so predrage že za ljudi s povprečnimi plačami. Olivno olje in ribe lahko bolj ali manj samo sanjam. Toda, nasvet zdravnika je potrebno upoštevati.

V denarnici imam še 73 evrov in 42 centov. Pred mano je še 20 dni.