Vsak finančni svetovalec vam bo povedal, da morate imeti na računu vedno, recimo temu, varnostni sklad, ki ga lahko uporabite v primeru stiske. A ko živite s tako nizkim proračunom, kot je znesek socialne pomoči, ni nobenih rezerv. Jih ne more biti. Če sem se prejšnji teden še lahko pohvalil z nekaj več kot 61 evri, je ta znesek pričel v zadnjih dneh hitro kopneti. Moja volja je postala šibkejša, za hrano zapravljam več, kot sem si namenil. Dvakrat sem si privoščil kosilo v bližnji samopostrežni restavraciji, kjer za 2,70 evra dobite pošten kos lazanje in za 3,20 evra pečenico z repo in matevžem.

Vedno bolj me mika, da bi vsak dan sprejel kakšno povabilo na kosilo. A vabil ni več. Če so se v prvih dneh kar vrstila, so sčasoma počasi, a zanesljivo poniknila. Tudi sadja mi ne ponuja nihče več, le še občasno kdo povpraša kako mi gre. Okolica se je zelo hitro in z veliko lahkoto navadila na moje početje. Glede na izkušnje ljudi, ki so že dalj časa v težki finančni situaciji, lahko sklepam, da se to zgodi vsakomur. Okolica se navadi tega, da je nekdo reven. Socialni stiki z ljudmi, ki so jih poznali v boljših časih se prekinejo. Neugodni občutki so na obeh straneh, pri tistih, ki si ne morejo privoščiti življenjskega standarda, ki so ga bili včasih vajini in pri tistih, ki so ga ohranili in ne vedo kako pomagati.

Pa nazaj k mojemu mizernemu znesku. Še 37,50 evra je ostalo do 15. decembra. Manevrskega prostora ni več. V načrtu sem imel nakup vsaj enega kosa oblačila, moj razdraženi želodec že nekaj dni namiguje, da bi mu prav prišel kakšen antacid, hkrati pa se soočam tudi z dejstvom, da je potekla veljavnost mesečne terminske Urbane. Da bom preživel do 15. decembra in hkrati izpolnil tudi svoje načrte bo potrebno kar nekaj iznajdljivosti. A nihče ni rekel, da bo lahko in že ko sem se podal na to pot sem predvideval, da me bodo prave preizkušnje čakale prav na koncu.

Ob tem se je zanimivo pogovarjati s prijatelji in kolegi, ki prav tako z neverjetno nestrpnostjo pričakujejo petnajstega. Saj veste, petnajstega je plačilni dan. Ne glede na to, da so zaposleni in naj ne bi imeli eksistenčnih težav, jih bodisi mesečni stroški, najemnine in krediti konec vsakega meseca spravijo v stanje v katedrem se trenutno nahajam sam. Ljudje smo pač taki, da svoje zapravljanje prilagajamo vsoti, ki jo imamo na razpolago ne pa resničnim potrebam.

Torej, na razpolago imam še 37,5 evra. Pred mano je še osem dni.