Če sem popolnoma iskren, mi gredo precej na živce pogovori v katerih prevladujejo „splošno znana dejstva“, ki jih največkrat krasi to, da so neverjetno splošna, pa bolj malo dejstva. Tako je s trditvijo, da se s z zneskom denarne socialne pomoči ne da preživeti čez mesec. Pa se da. Preživeti. A zgolj to. Takoj za tem, da se ne da, vedo tisti, ki so jim "splošno znanih dejstev“ nikoli ne zmanjka, povedati, kako je za socialo najbolj poskrbljeno na severu Evrope. Tam se med in mleko cedita za vse. Če te z ničemer zadovoljni šef postavi na cesto, potrkaš na vrata države in stvar je rešena. Mar res?

Da bi preveril "splošno znana dejstva“, sem se srečal s finsko novinarko in producentko Netto Norro, ki se je po zaključenem podiplomskem študiju v Ljubljani in nekaj letnim migriranjem med Finsko in Slovenijo, odločila za bivanje pri nas. Med menjavo držav se je bila prisiljena soočiti tako z našim kot finskim sistemom denarnih pomoči.

Na Finskem so do socialne pomoči upravičeni vsi, ki imajo v tej državi stalno bivališče, so stari med 17 in 64 let, so nezaposleni in so bili na njihovem zavodu za zaposlovanje v zadnjih osmih tednih prijavljeni vsaj pet dni. Za mlajše od 25 let veljajo dodatne omejitve, saj se morajo ves čas prejemanja izobraževati. Bistveno, da je da opravite tako imenovano poklicno izobraževanje. Če ga ne, boste na denarno pomoč čakali 5 mesecev.

Tisto, kar zanima večino, je seveda, koliko denarja dobijo Finci za nič dela. 25,63 evra na dan, pet dni v tednu. V povprečju je tako mesečni znesek 551 evrov, med tem ko je pri nas 229,52 evrov, oziroma bo, od meseca junija, 288 evrov. K temu je treba dodati še znesek stanovansjke pomoiči, ki se giblje okoli 260 evrov, namenjen pa je plačevanju stroškov bivanja. Ob tem je vredno omeniti, da sta voda in elektrika na Finskem zelo poceni. Tako naj bi zaradi poceni elektrike iz jedrskih elektraren povprečen letni račun znašal okoli 100 evrov.

Zanimiva pa predvsem zgornja dohodkovna meja, do katere lahko zaprosiš za pomoč, pri poravnavanju stroškov bivanja: 1.575 evrov za eno osebo (1.575 evrov je znesek minimalne plače), 2.100 za dve in 2.820 evrov za tri osebe. "Kljub temu, da so cene, na Finskem višje kot v Sloveniji, se da s tem denarjem preživeti. Prejemniki pomoči morajo biti zelo proaktivni, a je izkoriščanje sistema kljub temu dokaj pogost pojav“, mi je povedala Netta. Še malce bolj zaupna je bila informacija, da si s Finsko socialno pomočjo nekateri z lahkoto privoščijo zelo hedonistično življenje. A teh je tudi pri nas dovolj.

"Bistvena razlika, med Finci in Slovenci je v tem, da se Finci, ko pridemo v stisko, najprej obrnemo na državo, na uradnike, med tem ko se mi za Slovence zdi, da najprej poskušajo urediti stvari sami oziroma s pomočjo družine in prijateljev. Tisto, kar je obema državama skupno, pa je togost birokratskega sistema. V obeh državah dobiš občutek, da se najprej išče način, kako ne dati podpore. Ob urejanju svojih zadev sem sicer dobila občutek, da so ljudje na Zavodu (Zavod za zaposlovanje RS op.p.) sicer malce bolj agilni od kolegov na Finskem, pogrešala pa sem več informacij v Angleščini.“

Finski sistem pomoči je precej razvejan, saj poznajo pomoč za: družine, brezposelne, študente, vojake, upokojence, invalide, bolnike, nosečnice, otroke ter rehabilitacijo bolnikov. Zneski in roki, ki sem jih navedel veljajo je za osnovno socialno pomoč in pomoč pri plačevanju stroškov bivanja.

Netta namerava skupaj s prijateljico iz Finske pri nas ustanovili podjetje in se sedaj spoznava z novim valom birokratov. Upam, da ji bo uspelo in je bil to najin zadnji pogovor na temo denarnih pomoči.

Zaključek? Mislim, da ni države na svetu, ki bi zlahka dajala denar tistim, ki ji ne dajo nič nazaj. Razlika med Finsko in Slovenijo je v tem, da je naš najvišji znesek socialne pomoči manjši od njihovega najnižjega in da bi bili pri nas tudi tisti z nadpovprečno plačo upravičeni do določenih socialnih pomoči, ki jih nudijo na severu.