Ob razmišljanju o primernem bivališču za moj skromni proračun se je bilo treba najprej sprijazniti z dejstvom, da se bo treba odpovedati trenutnemu domovanju. Najem cca. 40 kvadratnih metrov velikega enosobnega stanovanja in vsi stroški, ki prihajajo z njim, se mesečno gibljejo okoli 500 evrov. Od tega se je pač treba posloviti.

Po pregledu internetnih strani sem ugotovil, da ima Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana za socialno najbolj ogrožene na voljo bivalne enote. Ta sicer urejena, vendar dotrajana stanovanja se po površini, namenu in načinu uporabe razvrščajo na bivalne enote s souporabo sanitarij in kuhinje, bivalne enote s sanitarijami oziroma kopalnico in souporabo kuhinje ter bivalne enote s kopalnico in mini kuhinjo.

Najemnina je še nižja od neprofitnih, čakalna doba pa več kot eno leto. Kdo bo dobil tako bivalno enoto, je odvisno od komisije, ki upošteva tako datum oddaje vloge kot gmotno stanje prosilca. Dokazila o tem, da potrebujete bivalno enoto, morate stanovanjskemu skladu posredovati vsakih 6 mesecev. Vsi, ki uporabljajo take enote, imajo sklenjene pogodbe le za določen čas, torej za čas, ko imajo finančne težave, hkrati pa jih na stanovanjskem skladu usmerjajo na razpise za dodelitev neprofitnih najemniških stanovanj.

Ker seveda ne želim krasti prepotrebnega bivalnega prostora pomoči potrebnim ljudem, je sledil pregled komercialne ponudbe na vseh nepremičninskih portalih in v vseh oglasnikih takšnih in drugačnih vrst.

Rezultat: najcenejša soba v Ljubljani: 100 evrov + stroški. Mogoče bi bilo bolje reči najcenejša postelja, saj bi moral sobo deliti še z nekom. Ob tem sem se soočil še s težavo, da nisem več študent in tako pri tistih, ki iščejo cimre svoje starosti in življenjskih nazorov, ne bi bil najbolj zaželen. Poleg tega sem iskal sobo samo za en mesec, kar me je avtomatično postavilo na konec spiska zaželenih sostanovalcev. Nove verzije „Prijateljev“ torej ne bodo posneli po moji predlogi.

Končna odločitev: 'Dragi starši, tukaj sem!'

Glede na dostopne podatke ne bom edini 35-letnik, ki bo živel pri svojih starših. Glede na ugotovitve nekaterih raziskav, gre že skorajda za subkulturo.

Vprašanje je, kakšne pogoje mi bodo ponudili. Dogovor: mesečni stroški in recimo temu nadomestilo za uporabo moje nekdanje sobe 100 evrov. Ta znesek vključuje: uporabo sobe, kopalnice in kuhinje.

Izključuje pa: mamino kuhinjo, dostop do hladilnika, interneta in telefona.

Ostane mi še: 129,52 evra oziroma 4,32 evra na dan.

Pred mano je še: 30 dni.