"Ko sem se zbudila, je bil nabiralnik moje elektronske pošte poln sporočil. Vsa so bila obvestila, da je nekdo kupil moje predavanje. Bile so strani in strani samo obvestil o njegovi prodaji," pripoveduje za Business Insider. "Nisem mogla verjeti, saj sem si v resnici mislila, da si bi moje predavanje ogledalo mogoče 30 ljudi. "

Zelo mimogrede posneto predavanje je povsem spremenilo njeno življenje. Danes večino njenega zaslužka predstavljajo predavanja, ki jih redno snema. Sedaj seveda nič več s telefonom, temveč v profesionalnem studiu. Študentje, ki jih plačujejo, ji lahko nato tudi zastavljajo vprašanja. Zelo kmalu je s tem delom zaslužila dovolj, da si je kupila hišo.

"Moj cilj je bil, da bi samo malo povečala svoj primarni dohodek," pravi. "Sedaj pa je to postala služba. In sem mnogo bolj zadovoljna, ker še vedno na nek način svetujem, ampak dosežem veliko več ljudi, kot sem jih prej, ko svojega znanja nisem predajala prek spleta. Trenutno imam več kot 25 tisoč študentov s celega sveta. Vsak dan dobim pošto, v kateri se mi nekdo zahvaljuje, ker sem mu spremenila življenje. In to je plačilo, ki mi pomeni ravno toliko kot denar."

Kakšni so njeni nasveti?

Van Edwardsova ljudem pomaga na zelo različne načine. Kako lahko naredijo boljši vtis na ljudi? Kako se lahko s sodelavci bolje razumejo? Kako lahko bolje prodajo svojo poslovno idejo? Kako lahko lažje najdejo novo službo? Njeni nasveti so zasnovani na izsledkih znanstvenih študij, ki jih je in jih še preučuje kot raziskovalka. Loti pa se tudi malo bolj zabavnih tem, denimo - kako lahko naredimo "selfie," ki bo pri objavi na družabnih omrežjih dobil čim več všečkov.

Med njenimi nasveti je - glede na to, da smo ravno praznovali 8. marec, zanimiv ta, da je treba razumeti, da moški in ženske zaradi različne vzgoje pogosto uporabljamo drugačno telesno govorico. Moški denimo kimajo, ko se strinjajo z izrečenim. Ženske kimajo med pogovarjanjem, da pokažejo, da poslušajo. Če ne poznamo te razlike, se lahko hitro zapletemo v nesporazum. Moški misli, da se ženska sogovornica z njim strinja, čeprav se morda sploh ne. Ženska pa - medtem ko govori sama - dobi občutek, da jo moški sploh ne posluša, ker ne kima dovolj pogosto.

Ženske naj bi nasploh, da bi dale sogovornikom občutek, da spremljajo njihove besede, uporabljale veliko več telesne govorice kot moški. Med drugim naj bi se pogosteje smehljale. Zato jim Van Edwardsova med drugim svetuje, da v poslovnem sporazumevanju pazijo, da se ne smehljajo, če to ni potrebno. Sogovorniki bi lahko namreč smehljaj ravno tako interpretirali kot strinjanje.