Ingeborg Syllm-Rapoport je letos dopolnila 102 leti. In letos je končno ubranila svoje doktorsko delo ter prejela doktorat, ki si ga je zaslužila že skoraj 80 let nazaj. Takrat ji ga - ker je bil njen oče Žid, na univerzi niso dovolili zagovarjati.

"Ponosna sem. Srečna sem," je povedala za NBC News. "Vendar v tej zgodbi nisem najpomembnejša jaz, ampak vsi, ki jim ni uspelo priti tako daleč." Syllm-Rapoportova je sicer kmalu po neprijetni izkušnji s svojim možem emigrirala v ZDA, kjer je delala kot pediatrinja v Cincinnatiju, mestu v državi Ohio. Leta 1952 sta se vrnila v Nemčijo, a v vzhodni del Berlina, kjer je do upokojitve delala kot predstojnica oddelka za neonatologijo v tamkajšnji bolnišnici, to je oddelek, kjer skrbijo za bolne novorojenčke. Kljub temu da je bila lahko srečna, da je vojno preživela, jo je krivica seveda bolela.

Za njeno zgodbo so po naključju izvedeli v upravi Univerzitetne klinike Hamburg-Eppendorf in ji ponudili, da doktorat ubrani sedaj. Ker je slepa, to ni bilo enostavno, a na pomoč so priskočili prijatelji. Po koncu je dejala, da meni, da ji je šlo dobro, ter se pošalila, "da pa bi ji šlo bolje, če bi bila malo mlajša." Profesor Uwe Koch-Gromus, trenutni predstojnik klinike, pa je dejal: "Ne moremo popraviti krivice, ki se je zgodila; lahko pa se potrudimo in se soočimo z najmračnejšimi platmi nemške zgodovine na univerzah."