Osebi, ki kar naprej krade moje sendviče (s puranom, sirom in majonezo na rženem kruhu). To je absurdno. Smo odrasli, ne otroci, zato te prosim, da prevzameš odgovornost za svoja dejanja in prenehaš krasti tisto, kar pripada drugim.

Dragi puran in sir na rženem kruhu. Imam tvoj dragoceni sendvič, je na varnem. Za sedaj. V hladilniku na krožnik položi 10 dolarjev ali pa ga nikoli več ne boš videl neprebavljenega.

Dragi tat sendvičev. Prosim te, da odrasteš in samo vrneš moj sendvič. To ni profesionalno. Če kdaj izvem, kdo to počne, se ne bom obotavljal poklicati kadrovske službe.

Dragi puran in sir. Vsako uro, ko ne izpolniš mojih zahtev, odgriznem še en grižljaj tvojega sendviča. Prosim te, da tole jemlješ resno. Konec koncev sva profesionalca.

Tat sendvičev, zakaj to počneš?

Dragi tat sendvičev. Tukaj Tina iz kadrovske službe. Prosim vrni sendvič in prenehali bomo iskati krivca.

Pravzaprav sendviča sploh ne bom pojedel. Samo prežvečil ga bom in izpljunil. Kako se počutiš ob tem?

Pa je konec. Jokaj za svetom, ki si ga nekoč poznal. Ostale so le še drobtinice, ki pa jih bo kmalu odpihnil piš, ki ga s seboj prinesejo spremembe.

Živjo. Tukaj spet Tina iz kadrovske. Francis, preverili smo, kaj so tiskali pisarniški tiskalniki in ugotovili, da prihajajo zahteve za tiskanje teh sporočil s tvojega računalnika. Prosim, da se takoj, ko boš lahko, zglasiš pri meni.

Žal mi je. Ne odpustite me.