Že nekaj časa spremljamo dogajanje v Berlinu, kjer se oblasti trudijo zajeziti hitro rastoče najemnine. Tokrat tuji mediji poročajo, da je nepremičninska družba Gewobag, ki je v lasti mesta Berlin, kupila 6000 nekdanjih socialnih stanovanj, ki so bila pozneje privatizirana. Ta nakup je mesto stal 920 milijonov evrov. Za ta nakup pa se je mesto odločilo, saj želi zajeziti rastoče cene najemnin, je poudaril berlinski župan Michael Müller. Tako želijo zagotoviti stabilne najemnine in varnost najemnikov, saj se prebivalci tega mesta že nekaj časa soočajo z enimi najvišjih cen nepremičnin in najemnin v Evropi.

Kritiki: Gre za previsoko ceno

Kritiki so nemudoma skočili na noge, saj menijo, da je vrednost posla več kot dvakrat višja od zneska, ki ga je Berlin iztržil s privatizacijo teh stanovanj, zgrajenih med letoma 1960 in 1990. Privatizacija je v mestno blagajno namreč prinesla 405 milijonov evrov.

Mnogi analitiki obenem poudarjajo, da je prodajna cena za približno desetino višja od knjigovodske vrednosti stanovanj. "Gre za visoko ceno za nepremičnine nižje kakovosti," je po poročanju Bloomberga opozoril analitik Thomas Rothäusler.

Cene najema stanovanj v Berlinu so se sicer v zadnjem desetletju močno zvišale. Še vedno so nižje kot v več drugih evropskih prestolnicah, a zaradi relativno visoke brezposelnosti in stopnje revščine številni težko dobijo stanovanje. Zato se vse več nemških mest odloča za omejitev višine najemnin. Ob koncu leta 2018 je tako omejitev uvedlo 313 od 11.000 nemških mest. Ker se s tem niso vsi strinjali, je o ukrepu presojalo tudi nemško ustavno sodišče. Slednje je presodilo, da je načrtovana omejitev višin najemnin v skladu z ustavo. Ali je trg treba regulirati, se odločajo vlade nemških zveznih držav. Pregled primerljivih najemnin se opredeli na vsaki dve leti.

Takrat smo tudi naše bralce spraševali, ali bi morali tudi v Sloveniji prikimati omejitvam višin najemnin? Kar 1284 vas je odgovorilo z da, 284 z ne. 

Da je tudi v Sloveniji nekaj hudo narobe, opozarjajo mladi, ki so zbrani pod imenom Kje bomo pa jutri spali. Pravijo, da stanovanjskega področja ne morejo pozabiti, tako kot je to po njihovem mnenju storila tudi vlada Marjana Šarca, saj s to "brutalnostjo živijo vsak dan". Poudarjajo, da vlada "ne izpolnjuje javno naznanjenih zavez in v letu svoje vladavine ni storila na stanovanjskem področju skoraj ničesar". 

"Do stanovanjske krize ima tako podoben odnos kot vse pretekle vlade: je ne naslavlja, obljuba kozmetične popravke in področje prepušča nepremičninskim špekulantom in oderuškim najemodajalcem," so še zapisali. 

Prav tako se sprašujejo, ali "trenutna vlada stanovanjsko problematiko razume kot vprašanje nepremičnin, se pravi investicij in donosov, in ne kot ključno družbeno vprašanje zagotavljanja dostojnega in okoljsko vzdržnega bivanja za vse? Ali pa je ureditev nove spletne strani zgolj indikator, da je tudi trenutna vlada pozabila na stanovanjsko področje?".