Hrvaški Dubrovnik že dolga leta velja za zelo drago lokacijo. Cena kvadratnega metra nepremičnine je na tem območju višja kot v preostalih delih Hrvaške, kar je samoumevno, a tudi dražja od ostalih lokacij na hrvaški obali. Le hrvaška Istra lahko še tekmuje z Dubrovnikom, zaradi katerega nekateri menijo, da je precenjen.
Predsednik strokovne skupine nepremičninskih agentov pri Hrvaški gospodarski zbornici v Dubrovniku Mato Alavija je za hrvaško spletno stran jutarnji.hr dejal, da ni res, da cene kvadratnega metra med epidemijo niso padale. Poudarja, da se razmere spreminjajo iz meseca v mesec. Tako da trditve, da morate v Dubrovniku za kvadratni meter odšteti od 4000 do 6000 evrov, niso resnične, pravi Alavija. Sam trenutno skuša prodati stanovanje, in sicer po 2200 evrov za kvadratni meter, a nikakor ne dobi kupca. Nepremičnina se sicer nahaja na odlični lokaciji. Pred dvema mesecema je po šestih mesecih truda le uspel prodati stanovanje velikosti 55 kvadratnih metrov. "Torej 3500 ali 4000 evrov za kvadratni meter? Tukaj te vsote nihče več noče plačati," je bil jasen.
Pred časom so se novogradnje v Dubrovniku res prodajale za 3700 ali 3800 evrov na kvadratni meter, a to je bilo pred trenutno krizo. S tem, da so kupci ob nepremičnini dobili tudi zasebno parkirno mesto, garažo in podobno, kar je velik plus v prenatrpanem mestu.
"Sedaj je izredno težko dobiti kupca, pa še to mora biti zdravnik ali nekdo, ki ga epidemija in ukrepi niso prizadeli," je poudaril in dodal, da so tudi banke poostrile dostop do kreditov.
Ob tem je razkril še en zanimiv podatek: pred epidemijo je na dan prejel od 50 do 70 klicev zainteresiranih kupcev, sedaj le od 5 do 7 na teden.

Kako je pri nas?
In kako je v Sloveniji? Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da so se cene novih stanovanjskih nepremičnin, kar pomeni nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj, v tretjem četrtletju lanskega leta glede na prejšnje četrtletje v povprečju znižale za 4,4 odstotka.
Cene novih stanovanj so se znižale za 4,5 odstotka, cene novih družinskih hiš pa za 3,1 odstotka.
Več o tem v članku:
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV