Cene nepremičnin rastejo navkljub pandemiji covida-19 in krizi, ki jo je prinesla, in v zadnjem letu so se podražile v večini evropskih držav in prestolnic, je pokazala najnovejša letna analiza družbe Deloitte. Povprečno so v primerjavi z letom 2020 najbolj poskočile cene v Bratislavi (za 13 odstotkov), v Madridu (za 11,3 odstotka) ter v Bruslju, Portu in Oslu za več kot osem odstotkov. Pocenitev so zabeležili zgolj v Rimu, kjer so se novogradnje pocenile za 3,11 odstotka. V Ljubljani so se v zadnjem letu stanovanja podražila za 3,1 odstotka, v Mariboru za 1,9 odstotka in v Kopru za 2,5 odstotka na kvadratni meter. Omenjeno v povprečju pomeni 3,9-odstotno podražitev novih stanovanj po celotni Sloveniji.

Za kvadratni meter novogradnje je bilo treba po Deloittovi raziskavi v Sloveniji povprečno odšteti 2,75 evra, za starogradnjo pa 1,93 evra. Najdražja so bila nova stanovanja v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer je bil kvadratni meter v povprečju več kot štiri evre. In kdaj si lahko Evropejci privoščimo standardno stanovanje v velikosti 70 kvadratnih metrov? Slovenci moramo delati med 8 in 10 let, da si lahko privoščimo lastno nepremičnino, upoštevajoč povprečno letno plačo in povprečno ceno kvadrature v državi. Primerjamo se lahko s Hrvati in Madžari. Na slabšem so Srbi, ki morajo za nepremičnino delati 15,2 leta in Čehi 12,2 leta, medtem ko bodo Avstrijci in Slovaki za stanovanje odšteli 10-letni zaslužek. Poljaki, Romuni, Bosanci, Britanci, Nizozemci, Italijani, Nemci morajo varčevati med šest in osem let, lažje od njih si nepremičnino privoščijo Norvežani, Bolgari, Portugalci in Belgijci, saj jo lahko kupijo s štiri- do petletno plačo. Najbolje v tovrstnem oziru gre Ircem, ki morajo delati "zgolj" 3,1 leta za novo nepremičnino.

"Po omenjeni raziskavi so cene nepremičnin v Sloveniji glede na povprečno plačo res v zgornji polovici med vključenimi državami, a številke ne odstopajo tako zelo od povprečja, kot se pogosto prikazuje v javnosti," je poudaril direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič. Izpostavil je, da je v nekaterih državah situacija še precej slabša, podatki iz primerljivih držav pa so zelo podobni. "Sicer pa so razlogi za tako stanje pri nas že nekaj časa nespremenjeni. Zelo na kratko je ključni razlog pomanjkanje stanovanj ob precej visokem povpraševanju. Ponudba je še posebej borna na najemnem trgu, zato so najemnine tudi bolj podvržene tovrstnim trendom," je razložil. Na prodajnem trgu nepremičnin je namreč po njegovih opažanjih še vedno čutiti bistveno manjši investicijski zagon preteklega obdobja, ne zgolj po pojavu novega koronavirusa, temveč v bistvu vse od velike gospodarske krize iz leta 2008. "Investicijska dejavnost je sicer v zadnjih letih nekoliko večja, vendar niti približno dovolj, da bi zadostili vsem potrebam," je opozoril. Po drugi strani je še vedno težava tudi premajhna aktivnost na trgu rabljenih nepremičnin. "Lastniki še vedno niso dovolj motivirani za prodajo in oddajo svojih nepremičnin, k čemur gotovo pripomore tudi nizka obdavčitev nepremičnega premoženja," je spomnil.

Tudi Geodetska uprava Slovenije (Gurs) vsako leto pripravi poročilo o trgu nepremičnin in v poročilu za leto 2020 podobno kot Deloitte ugotavlja, da je bil obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu manjši kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle. "Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za tri do štiri odstotke. Cene nepremičnin so bile lani višje praktično povsod po državi, verjetno pa so zaradi epidemije vendarle zrasle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvi polovici letošnjega leta. Poleg omejene ponudbe novih stanovanj vse bolj ustvarja pritisk na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas tudi občutna rast cen gradbenega materiala, ki je predvsem posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije," piše v poročilu Gursa.

Da, povpraševanje presega ponudbo in cene gradbenih materialov so šle v nebo, zato je več kot na mestu vprašanje, kakšne so napovedi za nepremičninski trg v Sloveniji v prihodnje. "Napovedi za prihodnje so odvisne od številnih spremenljivk, zato so vedno nehvaležne. Za znižanje cen nepremičnin oziroma najemnin se mora zgoditi bodisi padec povpraševanja (kar je malo verjetno) bodisi povečanje ponudbe," je pojasnil direktor Boštjan Udovič. Bistvenega povečanja ponudbe novogradenj vsaj na zasebnem trgu ne gre pričakovati, saj bi že napovedovalo bistveno povečanje števila izdanih gradbenih dovoljenj, ki pa ga ni. "Nekoliko več novogradenj pričakujemo na javnem najemnem trgu, saj Stanovanjski sklad v sodelovanju z lokalnimi stanovanjskimi skladi in občinami pripravlja in izvaja številne nove projekte, ki bi lahko čez nekaj let vplivali predvsem na delno zapolnitev ponudbe po najemnih stanovanjih. Seveda pa sam javni sektor potreb nikoli ne more pokriti v celoti. Še vedno bi s tem lahko nekoliko upadle najemnine, a je do konkretnih rezultatov še daleč," je opozoril.

Na drugi strani ne izključuje možnosti povečanja ponudbe starejših nepremičnin tako za prodajo kot tudi za najem, "kar pa je odvisno od lastnikov, ki so zaenkrat pri tem še zelo zadržani. Prodajo nepremičnin bi gotovo spodbudila tudi uvedba davka na nepremičnine, ki pa je, glede na izjave politikov, malo verjetna. Oddajanje zavira predvsem slaba zaščita pravnega položaja najemodajalca. V zvezi s tem z upanjem pričakujemo tudi začetek izvajanja tako imenovane javne najemne službe, kar naj bi se zgodilo s 1. januarjem 2022, ta pa je bila uvedena z nedavnimi spremembami Stanovanjskega zakona." Revolucije torej po njegovih besedah v kratkem času ne gre pričakovati, "bi pa lahko tudi ta mehanizem pripomogel k večji ponudbi najemnih stanovanj."

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!