Kot so ugotovili v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020, je to leto zaznamovala epidemija covida-19. Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je lani v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami je upadlo za 30 odstotkov.

"Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije, ki so večino časa omejevali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo," so zapisali na geodetski upravi.

Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami pa po njihovih navedbah kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah.

Zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih več zanimanja za obrobje ali okolico večjih mest

Skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči se je lani v primerjavi s predlani kljub epidemiji povečalo, in sicer za štiri odstotke. "To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se tako kot tudi povpraševanje po stanovanjskih hišah zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih vse bolj seli na obrobje ali v okolico večjih mest," so pojasnili.

Vpliv epidemije

Kot so ugotovili, na povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo ter njihovo ponudbo epidemija ni imela večjega vpliva. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko, ponudba pa z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem, so opozorili.

Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo. "Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo," so pokomentirali stanje.

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so bile lani višje za tri do štiri odstotke. Cene so bile višje praktično povsod po državi, verjetno pa so zaradi epidemije zrasle nekoliko manj, kot bi sicer.

Občutna rast cen gradbenega materiala

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. "Poleg omejene ponudbe novih stanovanj na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas vse bolj vpliva tudi občutna rast cen gradbenega materiala, ki je predvsem posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije," so poudarili.

Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike

Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju.

"Na teh območjih so cene nepremičnin v zadnjih petih letih praviloma tudi najbolj zrasle – z izjemo obalnega območja, kjer sicer še vedno visoka rast cen ni bila med najvišjimi, tako da so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih," so izpostavili.

Cene nepremičnin v Ljubljani 

Po cenah stanovanjskih nepremičnin, še bolj pa zemljišč močno izstopa Ljubljana. Rast je bila od leta 2015 rekordna, saj so se na primer cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zvišale praktično za polovico. Glede na stanovanja v gradnji je priliv večjega števila novih stanovanj na trg mogoče pričakovati v naslednjih dveh letih. Tudi v ostalih večjih mestih kupci pričakujejo nova stanovanja.

Uprava je v Sloveniji lani evidentirala okoli 31.800 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2019 je bilo število sklenjenih pogodb za 13 odstotkov manjše, njihova skupna vrednost pa za 21 odstotkov. Število pogodb in njihova skupna vrednost sta bila najmanjša po letu 2015, ko se je zgodil obrat cen na nepremičninskem trgu.

Vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami je lani znašala nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov oz. dve tretjini vsega prometa z nepremičninami. Delež prometa s stanovanjskimi nepremičninami je bil največji v zadnjih šestih letih, predvsem na račun rekordnega povečanja deleža prometa s stanovanjskimi hišami, s 23 odstotkov leta 2019 na dobrih 27 odstotkov.

Zazidljiva zemljišča so bila v okoli 80 odstotkov primerov namenjena gradnji stanovanjskih stavb. Promet z njimi je lani znašal skoraj 300 milijonov evrov oz. več kot 13 odstotkov skupnega prometa z nepremičninami, kar je rekorden delež v zadnjih šestih letih. Lani se je vrednost prometa z zemljišči za gradnjo stavb kljub skupnemu padcu prometa z nepremičninami povečala za štiri odstotke, delež v skupnem prometu pa z 10 odstotkov na dobrih 13 odstotkov.