V evropskih državah je za 200.000 evrov mogoče v povprečju kupiti 114 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v večjih evropskih mestih pa je za enako ceno na voljo 90 kvadratnih metrov, kažejo rezultati že pete zaporedne Deloittove raziskave, ki analizira razvoj cen stanovanj na nepremičninskih trgih v 17 evropskih državah ter Rusiji in Izraelu. Slovenija je letos poleg Latvije, Litve in Estonije vanjo vključena prvič.

Del raziskave je tudi analiza o dostopnosti stanovanj, torej, koliko let mora oseba varčevati povprečno plačo, da si lahko kupi novo 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Podatki kažejo, da je najboljše razmerje med povprečnim dohodkom in ceno kvadratnega metra v Nemčiji, kjer bi oseba morala varčevati 3,3 leta. Podobne rezultate imajo tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Slovenci potrebujemo 5,9 let in smo v družbi držav kot so Irska, Italija in Češka. Najslabše razmerje imajo v Ukrajini, kjer bi za nakup stanovanja morali varčevati 10,8 let.

A po opozorilih višjega menedžerja v oddelku poslovnega svetovanja pri Deloitte Slovenija, Lana Filipiča, je pri izračunu upoštevana povprečna bruto plača. "Če bi to preračunali na povprečno neto plačo, v Sloveniji za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja potrebujemo skoraj 10 let (9,6) ob predpostavki, da v tem času nimamo nobenih drugih stroškov, torej ne kupimo niti rezine kruha. V Nemčiji ob enaki predpostavki potrebujejo le 4,5 let, kar spet kaže na izredno visoko obdavčitev povprečnih dohodkov v Sloveniji, ki v tem primeru močno znižuje dosegljivost nepremičnin za povprečnega državljana," je poudaril.

Najdražje v središču Londona

Čeprav velja Moskva za eno od najdražjih mest za nakup nepremičnine, je v Rusiji gledano celotno državo mogoče za 200.000 evrov kupiti v povprečju kar 276 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Najdražja stanovanja so sicer v Združenem kraljestvu, kjer kupec v povprečju za 200.000 evrov dobi le 39 kvadratnih metrov.

Cene nepremičnin so v povprečju višje v srednje- in zahodnoevropskih mestih. Za 200.000 evrov je denimo v Bruslju mogoče kupiti 69 kvadratnih metrov veliko stanovanje, v Madridu 67, v Berlinu, Rimu in Amsterdamu 55 kvadratnih metrov. 200.000 evrov je dovolj le za enosobno stanovanje v Dublinu (47 kvadratnih metrov), Münchnu (33 kvadratnih metrov) in tudi v Jeruzalemu (39 kvadratnih metrov).

Najdražje nepremičnine so v središču Londona, kjer je mogoče za 200.000 evrov dobiti le 11 kvadratnih metrov, in v Parizu, kjer je mogoče kupiti 19 kvadratnih metrov. Večja stanovanja si lahko praviloma privoščijo prebivalci v mestih, ki niso prestolnice – v Debrecenu na Madžarskem, ki je med tremi za nakup stanovanja najcenejšimi mesti v raziskavi, je tako denimo za 200.000 evrov mogoče kupiti kar 201 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Če bi želeli tako veliko stanovanje denimo kupiti v Londonu, bi morali zanj odšteti 3,66 milijona evrov.

Kvadratni meter novejšega stanovanja je seveda najdražji v Londonu (18.000 evrov) in v Parizu (10.700 evrov). Ljubljana se s povprečno ceno 2500 evrov na kvadratni meter za nova stanovanja postavlja ob bok mestom kot so Talin, Graz, Linz, Praga, Moskva, Birmingham in Galway. Precej cenejši je kvadratni meter nepremičnine v Portu (1285 evrov), Debrecenu (997 evrov), Gyoru (1065 evrov) in Gdansku (1400 evrov).

Poleg Ljubljane sta bili v raziskavo vključena še Maribor in Kranj. V štajerski prestolnici je potrebno za kvadratni meter novejše nepremičnine plačati 1550 evrov, kar ga uvršča v skupino mest kot so Gdansk, Wroclav, Poznan in Vilna. V Kranju so cene na kvadratni meter malenkost višje (1700 evrov), zato spada med mesta kot so Varšava, Valencia, Roterdam in Lizbona. Povprečne cene nepremičnin na državnih ravneh so nekoliko nižje; Slovenija se s povprečno ceno 1700 evrov na kvadratni meter uvršča med Češko (1920 evrov) in Estonijo (1600 evrov). Avstrija ima v povprečju cene 2400, Italija pa 2300 evrov na kvadratni meter.

Irska in Izrael sta glede na prejšnja leta doživela največjo rast cen nepremičnin. Predvsem Irska se je dolga leta srečevala s padcem vrednosti nepremičnin, kjer so v povprečju cene med leti 2007 in 2010 zdrsnile tudi do 60 odstotkov in več. Čeprav je nepremičninski indeks znova začel rasti leta 2013, cene še vedno niso dosegle ravni pred krizo iz leta 2008.