Po novem gradbenem zakonu je možno legalizirati neproblematično črno gradnjo. Nelegalne objekte, ki malenkostno odstopajo od gradbenega dovoljenja, ne posegajo preveč v okolje ali druga (sosedova) zemljišča in so varni. Torej hiše z na primer za tri centimetre širšim balkonom, malce drugačno streho, z za dva centimetra debelejšo izolacijo. In kakšen je odziv? "Nimamo še podatkov Upravnih enot o odzivu na prošnje za legalizacijo črnih gradenj, a pričakujemo, da jih bo precej," je za Cekin.si dejal državni sekretar za področje prostora na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon.

Zakon ima tri možnosti legalizacije. Ena je za vse objekte, starejše od 20 let, kjer ni nobenih pogojev in kjer bo po ocenah Prijona tudi največji naval. "Zakonodajalec se je odločil za to pot. Na ministrstvu smo do te ureditve skeptični, ker to namreč pomeni, da je lahko legaliziran resnično v prostoru moteč objekt. Izjema je le, če ni bil v inšpekcijskem postopku spoznan kot nevaren objekt in ga zato ni mogoče legalizirati. Vemo pa, da je takih zelo malo," je dejal. "Ljudje, ki so dolga leta skušali legalizirati tovrstne gradnje, bodo seveda zdaj večinoma to uredili, lahko da bo prihajajo do ekscesnih primerov, na kar smo zakonodajalca opozarjali v sami fazi sprejemanja zakona," je poudaril.

Druga oblika legalizacije je neproblematična, ko so objekti grajeni rahlo neskladno. "Nov zakon je v tem segmentu bistveno bolj življenjski. Prej je bila precej puritanska praksa. Na primer: nekdo je naredil tri centimetre predolg balkon, ki ga je moral ali legalizirati, kar pomeni cel postopek, ali porušiti, če mu sosed ni dal soglasja. Čeprav je bil od meje recimo tri metre. Primer je, ko se je investitor odločil za cenejšo toplotno izolacijo, ki je bila debelejša. Po stari zakonodaji je bil objekt zato že nelegalna gradnja. Namesto 10 je bila 12-centimetrska izolacija in je bila neskladna gradnja. To so absurdne situacije, kot država moramo imeti posluh za take birokratske nesmisle in jih odpravljati," je opozoril Prijon.

Zdaj so možna majhna odstopanja od gradbenega dovoljenja, če ne vplivajo na bistvene lastnosti objekta in na lokacijske pogoje, ki izhajajo iz izvirnega akta. Vlogo za uporabno dovoljenje je torej po novem možno vložiti za objekte, ki ne posegajo v druga (sosedova) zemljišča, namembnost ni spremenjena in ne odstopajo za več kot 30 centimetrov. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja se šteje, da je objekt legalen in skladen.

Za črne gradnje z večjimi odstopanji pa lahko v petih letih od uveljavitve Gradbenega zakona vložite zahtevo za legalizacijo. Predložiti je treba dokumentacijo, ki jo bo izdelal pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim morala vključevati posnetek objekta. Vlagatelj mora plačati nadomestilo in komunalni prispevek, objekt pa bo legaliziran, če je skladen s predpisi.

Na Hrvaškem so morali prijavitelji črnih gradenj plačati za legalizacijo. Tako je država nekaj zaslužila, denar je šel v državno blagajno. Po Prijonovih besedah je podoben model tudi v Sloveniji. "Tudi na Hrvaškem so bili zelo nizki zneski. Črnograditelj zagotovo ni pokril škode, ki jo je z neprimernim objektom povzročil sosedom in celotni skupnosti. Tudi pri nas je treba ob legalizaciji plačati nadomestilo, pri čemer gre za relativno majhne zneske. Dražji pa je komunalni prispevek, ki ga je treba plačati občini. Če gre za legalizacijo celotnega objekta, ga je treba plačati v celoti, če gre za prizidek, pa samo za tisti del," je razložil.

Nadomestila za legalizacijo črne gradnje so v Sloveniji nekaj 100 evrov, medtem ko je višina komunalnega prispevka odvisna od občine. Lahko pa je komunalni prispevek za celo hišo tudi 20.000 evrov, kar pa ni zanemarljiv znesek. A plačati ga mora vsak investitor in zdaj ga bodo morali tudi črnograditelji. Medtem tudi ni možna legalizacija nevarnih objektov, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi, premoženje in sosednje objekte. Pa tudi, če je bil za objekt izrečen inšpekcijski ukrep.