"Načeloma naj bi imela vsaka zavarovana zgradba gradbeno dovoljenje, vendar se zavarovalnice pri prodaji zavarovanj pogosto srečujejo s težavo iskanja dokumentov s strani zavarovanca. Obenem je veliko starejših gradenj, ki niti nimajo gradbenega dovoljenja," je pojasnila Mateja Lamovšek iz Slovenskega zavarovalnega združenja.

Zato zavarovalnice ob sklepanju zavarovanja za manjše objekte po njenih navedbah običajno niti ne zahtevajo gradbenega dovoljenja. Medtem pa je pri večjih objektih poleg gradbenega dovoljenja potrebna tudi druga dokumentacija, kot sta uporabno dovoljenje in požarni načrt. "Pred sklenitvijo zavarovanja se poleg navedene dokumentacije tudi preveri dejansko stanje objekta, požarnega varovanja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na nevarnost nastanka škodnega dogodka," je poudarila.

Za nadzor izvajanja in spoštovanja gradbenih predpisov je pristojna gradbena inšpekcija. "Gradbeni inšpektorji v odločbi, s katero ugotovijo, da gre za nedovoljeno gradnjo, odredijo tudi prepovedi kot za na primer overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov, promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, in tako dalje. Katere prepovedi se izrečejo, je odvisno od samega objekta; za nelegalen oporni zid se denimo ne izreka prepoved priključitve," so razložili na ministrstvu za okolje in prostor.

Prepovedi se vpišejo v javno Zemljiško knjigo, tako da se tretje osebe lahko seznanijo z njimi. Če ni prepovedi v Zemljiški knjigi, pa tudi načeloma ni omejitev pri sklepanju poslov. Stvar zavarovalnice je torej, ali bo zavarovala objekt brez gradbenega dovoljenja, ki ga inšpekcija še ni "odkrila", so razložili na ministrstvu. Legalizacija že zgrajenih objektov je medtem pristojnost upravnih enot, pri čemer obstoječi gradbeni zakon v določenih primerih predvideva tudi naknadno legalizacijo za neproblematično črno gradnjo.

Kako pa je z izplačilom škode? "Zavarovalnina se izplača za škodo na vseh objektih, ki so bili zavarovani, če je prišlo do škodnega dogodka zaradi nevarnosti, vključene v zavarovalno kritje," je pojasnila Mateja Lamovšek. Velja biti torej pozoren, za katere nevarnosti je sklenjeno zavarovanje, denimo če velja za požar, poplavo, udar strele, potres ... Zavarovalec mora zavarovalnici ob sklenitvi zavarovanja tudi razkriti vse njemu znane okoliščine o objektu, ki lahko vplivajo na sklenitev pogodbe ali nastanek škodnega dogodka.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!