11 let je plačevala za hišo, nato pa izvedela, da ni njena: zdaj toži lastne starše

V Avstraliji je družina končala na sodišču, saj je izbruhnil spor med hčerko in njenimi starši, in sicer zaradi nepremičnine, v kateri je družina živela več kot desetletje. Hči Breanna Lane trdi, da je enajst let plačevala za hišo v prepričanju, da bo nekoč postala njena. Njena starša Alan in Wendy Briggs pa vztrajata, da je bila ves čas zgolj najemnica.

V središču spora je hiša v obalnem predmestju Swanbourne pri Perthu, ki je danes po spletnih ocenah vredna približno dva milijona avstralskih dolarjev (1,2 milijona evrov).

Po poročanju avstralskega portala News.com.au sta se Breanna Lane in njen mož leta 2014 znašla v finančni stiski. Takrat naj bi jima starša ponudila pomoč pri iskanju bolj stabilnega doma za družino.

Starša sta najela posojilo v vrednosti 1,2 milijona avstralskih dolarjev (736.032 evrov) in kupila trisobno hišo v Swanbournu. Dogovorjeno je bilo, da bosta hči in zet živela v hiši ter mesečno plačevala 4.300 avstralskih dolarjev (2.700 evrov).

Tu pa se zgodbi začnejo razhajati.

Laneova trdi, da je ves čas verjela, da z mesečnimi nakazili odplačuje hipotekarni kredit za hišo, ki bo pozneje postala njena last. Njena starša pa zatrjujeta, da je šlo za običajno najemnino in da nikoli ni obstajal noben pisni ali ustni dogovor o prenosu lastništva.

Laneova je na sodišču navedla, da je staršema v enajstih letih nakazala več kot 550.000 avstralskih dolarjev (337.000 evrov).

Izračunala je, da je med decembrom 2014 in avgustom 2020 izvedla 69 mesečnih plačil v skupni višini skoraj 297.000 dolarjev (182.000 evrov). Med pandemijo covida-19 je celo dvignila 10.000 dolarjev (6.132 evrov) iz svojega pokojninskega sklada, da bi lahko nadaljevala s plačili.

Poleg rednih nakazil je po lastnih navedbah med letoma 2015 in 2022 za izboljšave na hiši porabila še več kot 19.000 dolarjev (11.650 evrov). Financirala naj bi klimatske naprave, električna dela, varnostni sistem, kamin, prenovo kuhinje in druge izboljšave.

Po drugi strani zakonca Briggs trdita, da plačila niso bila redna in da je bila hči v določenem obdobju celo dolžna približno 5.300 dolarjev neporavnane najemnine (3.250 evrov).

Po sodnih dokumentih Laneova trdi, da ji je oče leta 2014 med družinskim srečanjem povedal, da bo nepremičnina nekega dne njena.

Starša to zanikata. Oče je celo navedel, da v svojih zapisih nima nobenega podatka, ki bi potrjeval takšen pogovor.

Dodaten zaplet predstavljajo bančna nakazila. Po navedbah staršev je Laneova pri nekaterih nakazilih v opis zapisala besedo rent oziroma najemnina, pri drugih pa mortgage oziroma hipoteka. Prav ta podrobnost bo morda pomembna pri ugotavljanju, kakšna so bila dejanska pričakovanja posamezne strani.

Po poročanju News.com.au se je spor zares zaostril leta 2024, ko je Alan Briggs hčeri povedal, da nepremičnino šteje za svojo last in da je ona zgolj najemnica.

Laneova je vztrajala, da najemne pogodbe nikoli ni bilo, prav tako ne pogovorov o najemu.

Leta 2026 je oče napovedal, da bo hišo pokazal potencialnim kupcem. Hči je nato stopila v stik z nepremičninsko agencijo in sporočila, da z ogledi ne soglaša. Ogled je bil nato odpovedan.

V tem času ji je oče poslal tudi več sporočil, v katerih je omenjal, da bo po prodaji hiše na voljo denar. Laneova meni, da ta sporočila podpirajo njeno prepričanje, da ji pripada del vrednosti nepremičnine.

Julija letos je Laneova prenehala s plačili in vložila tožbo proti staršema. Sodišče je družino napotilo na mediacijo, vendar dogovora niso dosegli.

Sodnica Larissa Strk je v svoji odločitvi zapisala, da zahtevek Laneove trenutno ni posebej močan in da bo treba vprašanje dejanskega lastništva rešiti v ločenem postopku.

To pomeni, da staršema za zdaj ni uspela preprečiti prodaje nepremičnine.

Primer iz Avstralije je opozorilo, kako pomembno je jasno urediti družinske finančne dogovore, še posebej kadar gre za nepremičnine in večje zneske denarja.

Če so pričakovanja ene strani, da bo nekoč postala lastnik nepremičnine, druga stran pa govori o najemnem razmerju, lahko že po nekaj letih nastane spor, v katerem izgubljajo vsi, ne glede na to, kdo na koncu zmaga na sodišču.

Vir: News.com.au