Nepremičnine

Zaključen prvi korak v vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč

M.M.

21. 05. 2021 05.00

Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava RS sta v okviru projekta eProstor zaključila masovni zajem poseljenih zemljišč in dejanske rabe poseljenih zemljišč, ki je prvi korak na poti k vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč (ESZ).

Stavbna zemljišča predstavljajo pomemben kapital, zato je treba dati poseben pomen učinkovitemu gospodarjenju z njimi. Vendar se tu srečamo z dejstvom, da v Sloveniji ni ustreznih evidenc, kjer bi bila evidentirana tako pozidana kot tudi nepozidana stavbna zemljišča z razvojnimi stopnjami, ki izkazujejo njen razvojni potencial.

V ta namen in za potrebe prostorskega načrtovanja, ugotavljanja dejanskega stanja v prostoru, vrednotenja stavbnih zemljišč ter izvajanja ukrepov zemljiške politike je bila z Zakonom o urejanju prostora uvedena evidenca stavbnih zemljišč.

11 faz

Masovni zajem poseljenih zemljišč in dejanske rabe poseljenih zemljišč se je izvedel v 11 fazah, v obdobju med 1. decembrom 2017 in 15. aprilom 2021, na območju celotne Slovenije.

Rezultat masovnega zajema je predlog poseljenih zemljišč in dejanske rabe poseljenih zemljišč. Rezultati zajema so dostopni na spletni strani prostorskega informacijskega sistema (PIS). Skupaj z zemljišči javne cestne in javne železniške infrastrukture bodo poseljena zemljišča tvorila množico pozidanih zemljišč. S tem bomo pridobili inicialno stanje pozidanosti Slovenije, kar pa med drugim predstavlja tudi prvo fazo procesa vzpostavitve ESZ.

Preberi še

Davek na nepremičnine: bo, toda kdaj?

Naslednji koraki

V naslednjih fazah vzpostavitve ESZ bodo občine pripravile dopolnjen predlog poseljenih zemljišč, ga združile s podatki o dejanski rabi zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, določile nepozidana stavbna zemljišča ter jih razvrstile v ustrezne razvojne stopnje.

V luči racionalnejše rabe prostora so namreč nepozidana stavbna zemljišča poleg nezadostno izkoriščenih in razvrednotenih stavbnih zemljišč najpomembnejši del prostorskega fonda.

"Poznavanje fonda nepozidanih stavbnih zemljišč, njihove lokacije v prostoru in poznavanje njihovega razvojnega potenciala je zato pomembna in zelo dragocena informacija. Na koncu bodo občine podatke evidence tudi javno razgrnile. Ker je vzpostavitev evidence zahteven proces, se predvideva, da jo bodo občine uspešno vzpostavile do leta 2025," pravijo na ministrstvu za okolje.