Ob uveljavitvi novega gradbenega zakona so imeli na upravnih enotah še več dela kot običajno. Pred uveljavitvijo so dobili precej vlog za dodelitev uporabnega dovoljenja, soočali so se tudi z nekaterimi pravnimi vprašanji. Nejasnosti so bile predvsem glede obrazca za uporabno dovoljenje, ki ga je bilo treba po novem pridobiti tudi za enostanovanjske objekte.

Največ prahu je dvignila sprememba glede fasade. Vestnik je prvi poročal o težavi družine, ki se je želela vseliti v svojo hišo brez fasade. Po novi gradbeni zakonodaji jim vselitev ni bila dovoljena. Znašli so se v stiski, saj bi se morali izseliti iz najemniškega stanovanja, za fasado pa niso imeli denarja.

Zakaj je po vsej Sloveniji še vedno ogromno stavb s kričečimi barvami fasad? 

Verjetno niso (bili) edini. V Sloveniji (in tudi drugod po tujini) so mnogi privarčevali toliko, da so se lahko vselili v hišo, nato pa so varčevali za fasado, ki so jo namestili nekaj let pozneje. Nov gradbeni zakon je to onemogočil, zato so ga številni označili kot neživljenjskega.

Zdaj je nov okoljski minister Jure Leben izdal pisno navodilo inšpektoratu, naj sprva izda ustni opomin in določijo rok za odpravo nepravilnosti. Povedano drugače - družina se bo lahko vselila v novo hišo brez fasade. Inšpektor bo izdal ustni opomin, v katerem bo določil tudi rok za dokončanje hiše oziroma namestitev fasade. Praviloma eno leto, v primeru večje socialne stiske lahko tudi več, so sporočili z okoljskega ministrstva.

Pojasnila ministrstva

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj, 1. oktobra, izdalo obvezno navodilo za izvajanje inšpekcijskega nadzora v zvezi z začetkom uporabe enostanovanjskih stavb po uveljavitvi novega gradbenega zakona z junijem 2018 brez fasadne izolacije in pridobljenega uporabnega dovoljenja.

Po njihovih opozorilih je sicer pridobitev uporabnega dovoljenja izjemnega pomena, saj dokument uporabniku zagotavlja, da je objekt varen in da ne predstavlja tveganja za zdravje ter življenje njegovih uporabnikov, pa tudi okolice. "Če se objekt uporablja brez fasadne izolacije, to predstavlja številna tveganja. Še posebej to predstavlja tveganje za pojav vlage v objektu, vprašljiva je zvočna zaščita objekta, ni zagotovljeno varčevanje z energijo oziroma ohranjanje toplote, zaradi nezaščitenega objekta pa se lahko zaradi vdora vlage in vode v konstrukcijske dele objekta pojavi tudi tveganje za nosilno konstrukcijo," so poudarili.

A nov minister Leben vseeno poudarja, da mora ministrstvo – skladno s pristojnostmi – prisluhniti utemeljenim pomislekom državljanov in slediti načelu sorazmernosti. "Ker je bilo pri spremljanju učinkov izvajanja novega Gradbenega zakona ugotovljeno, da številni investitorji z novo zahtevo glede uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe niso seznanjeni in da so se nekatere enostanovanjske stavbe že začele ali se bodo začele uporabljati po 1. juniju 2018, brez izvedene fasadne izolacije, to pa zaradi neizpolnjevanja bistvenih zahtev onemogoča pridobitev uporabnega dovoljenja, je ministrstvo za okolje in prostor Inšpektoratu za okolje in prostor včeraj podalo obvezno navodilo," so sporočili.

V njem je zaradi izvajanja načela sorazmernosti pri izvrševanju pooblastil in lažjega prehoda na nove zakonske pogoje gradbeno inšpekcijo v prehodnem obdobju pri nadzoru nad uporabo enostanovanjskih stavb, ki so se začele uporabljati po 1. juniju 2018 brez fasadne izolacije in brez pridobljenega uporabnega dovoljenja, pozvalo k izvajanju 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Tako bo gradbena inšpekcija v primeru odkrite nepravilnosti najprej ustno opozorila na nepravilnosti in na njihove posledice ter določila ustrezen in primeren rok za njihovo odpravo. Priporočen bo rok za odpravo nepravilnosti v trajanju enega leta, v primeru obstoja izjemnih socialnih okoliščin, ki kažejo, da v tem času lastnik izvedbe fasade ne bo mogel zaključiti, pa je priporočen še daljši rok. Šele če te nepravilnosti ne bodo odpravljene v odrejenem roku, inšpektor izreče ukrep skladno s 84. členom gradbenega zakona, to je prepoved uporabe stavbe.

Uporabno dovoljenje je izredno pomemben dokument

Z uporabnim dovoljenjem se pridobi predvsem pravico uporabljati objekt in pravice, ki se nanašajo na evidentiranje objekta v raznih evidencah. Je izjemno pomemben upravni akt, z njim se izkaže zaključenost gradnje. Na primer lastniku objekta izkazuje, da je njegov objekt varen, morebitnemu kupcu objekta pa sporoča, da je zakonit, saj izpolnjuje vse predpisane pogoje. Uporablja se tudi na nepremičninskem trgu.

Vlogi za uporabno dovoljenje je treba med drugim predložiti tudi izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, in da so izpolnjene predpisane bistvene in druge zahteve iz zakona, med katerimi je tudi zahteva varčevanja z energijo in ohranjanje toplote ... Za resničnost podpisanih izjav so tudi kazensko, odškodninsko in disciplinsko odgovorni.

Brez uporabnega dovoljenja tudi ni hišne številke, ki pa je nujno potrebna za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - priključitev na vodovodno, komunalno, električno omrežje ... In nenazadnje, stanovalci brez nje ne morejo prijaviti bivališča.

Po oceni spet spremembe zakonodaje?

Opozarjajo še, da ministrstvo trenutno izvaja tudi evalvacijo novih zakonov s področja graditve ter prostora (GZ, ZUreP in ZAID). V tej oceni se bo upoštevalo dosedanje izkušnje ter pripombe in predloge, tako uporabnikov kot strokovnih služb. Na osnovi nove ocene se bo izvedlo tudi nekatere funkcionalne izboljšave sistema, so sporočili. Tako se očitno obeta nova, spremenjena gradbena zakonodaja.