Nov Gradbeni zakon (GZ-1), ki bo začel veljati 1. junija, omogoča stanovalcu nelegalnega objekta, ki je sicer predmet odstranitve ali prepovedi uporabe, da med postopkom izvršbe predlaga odlog zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v njegov dom. Predlog bo lahko podal lastnik ali kdo drug, ki biva v nedovoljenem objektu na podlagi druge pravice, denimo kot najemnik oziroma zgolj kot stanovalec.

Podaja predloga za odlog bo odložila izvršbo do izdaje sklepa inšpektorja, s katerim bo ta odločil o predlogu za odlog. Če bo prosilec dokazal, da mu črna gradnja predstavlja dom, bo inšpektor izvršbo odložil za pet let, vmes pa bo moral zavezanec urediti ustrezno dokumentacijo in legalizirati objekt. GZ-1 namreč še posebej napotuje, da se pri presoji osebnih okoliščin upošteva tudi, ali si je prosilec prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta.

Sodno varstvo je zagotovljeno po presoji ustavnosti

Zakonodajalec je s sprejetjem GZ-1 odpravil neustavnost, potem ko je ustavno sodišče presodilo, da z obstoječo zakonodajo ni ustrezno varovana pravica do doma. Leta 2017 je namreč odločalo o zahtevi upravnega sodišča za oceno ustavnosti tedaj veljavne zakonodaje, ki je urejala izdajo upravne odločbe, s katero gradbeni inšpektor zavezancu naloži odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Ugotovljeno je bilo, da zakonska ureditev prisilne izvršitve inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje pomeni pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma in da je odstranitev objekta, ki fizični osebi pomeni dom, dopustna le, če temelji na predhodni sodni odločbi.

Ustavni sodniki so namreč ugotovili, da po tedaj obstoječi zakonodaji zavezancu v postopku izdaje odločbe o odstranitvi objekta v postopku izvršbe in z možnostjo predlagati odlog ni zagotovljena predhodna sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. V odločbi so opozorili, da se z izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, ki nekomu pomeni dom, poseže v pravico do doma, zato je treba zagotoviti sodno presojo o sorazmernosti tovrstnega ukrepa.

Zato so ustavni sodniki izdali ureditveno odločbo in hkrati naložili državi, naj zadevo uredi in sprejme ustrezna določila, ki bodo omogočala presojo sorazmernosti inšpekcijskega posega v pravico do doma. Decembra 2021 je nato državni zbor sprejel GZ-1, ki odpravlja ugotovljeno protiustavnost, saj v 104. členu ureja odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom, v 105. členu pa določa sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom.

Na kakšen način oziroma kateri organ bo presojal, ali gre pri nedovoljeni gradnji res za dom, in kaj bo moral storiti predlagatelj?

GZ-1 bo po pojasnilih inšpektorata za okolje in prostor bistveno vplival na izvrševanje upravnih izvršb inšpekcijskih odločb po drugi osebi. O predlogu za odlog izvršbe bo odločal inšpektor, ki bo izvršbo s sklepom odložil za pet let, če bo predlagatelj dokazal, da je v objektu prebival vsaj eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora, da sam in osebe, ki z njim prebivajo v objektu, nimajo v lasti ali na podlagi kakšne druge pravice možnosti bivati v drugem primernem stanovanju, da je lastnik zemljišča, na katerem je objekt, in da zemljišče, na katerem stoji objekt, ni predmet varstva okoljskih pravic. Dopolnjen zakon še predvideva, da predlagatelju ni treba izpolnjevati pogoja glede lastništva zemljišča, če pripada deprivilegirani ali ranljivi družbeni skupini na področju ureditve prostorov za bivanje, ali pa ob ustanovljeni stavbni pravici na zemljišču, na katerem stoji objekt.

Inšpektor bo torej na podlagi navedenih kriterijev omogočil odlog izvršbe v primerih, v katerih je očitno, da črna gradnja predlagatelju predstavlja dom, da ni imel možnosti drugače urediti svojega bivanjskega vprašanja in da je objekt na njegovem zemljišču (razen v zgoraj navedenih izjemah), in če ni zgrajen na zemljišču, ki je predmet varstva drugih pravic. Če zavezancu v inšpekcijskem postopku ne bo uspelo dokazati, da očitno izpolnjuje pogoje za odlog izvršbe zaradi čezmernega posega v njegov dom, pa bo inšpektor postopek o odlogu izvršbe prekinil in prosilca napotil, naj na pristojnem sodišču sproži postopek presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v svoj dom.

Zatem bo moral predlagatelj v sodnem postopku izkazati, da objekt predstavlja dom njemu ali drugemu, ki prebiva v njem, in na sodišču se bo vsak primer presojal posamično. 

"Zakonodajalec v zakonu ni definiral, kaj je dom, saj je pojem predmet interpretacij v različnih postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in tudi v postopkih pred ustavnim sodiščem, zato ga ne more enoznačno opredeliti. Sodišča bodo morala tako v vsakem primeru posebej uporabiti obstoječo evropsko in domačo sodno prakso za zapolnitev pojma 'dom'. Tako se bo denimo presojalo, da je bivanje dejansko, da je objekt vseljen, da funkcionira, da je predlagatelj družbeno vključen in povezan z okolico (na primer da so otroci v bližnjem v vrtcu ali šoli, da obiskuje bližnje trgovine za vsakodnevno oskrbo, da ima vzpostavljene sosedske odnose, da se družabno in društveno udejstvuje v okolju)," so nanizali na ministrstvu za okolje in prostor.

Izvršbo bo torej po GZ-1 lahko zadržal inšpektor, če bo zavezanec denimo dokazal, da nima kje drugje živeti, sicer pa ga bo napotil na sodišče. Če bo v sodnem postopku dokazal, da mu črna gradnja predstavlja dom, bo inšpekcijski postopek ustavljen, zavezanec pa bo moral vseeno pridobiti ustrezno gradbeno dokumentacijo za legalizacijo objekta. Če pa sodnega postopka po pozivu inšpektorja ne bo sprožil, se bo štelo, da je umaknil predlog za odlog, in inšpekcijski postopek se bo nadaljeval. Sodno varstvo doma pa je prav tako izključeno, če gre za nevaren objekt.