Ministrstvo za naravne vire in prostor želi z novelo gradbenega zakona, katere predlog je že potrdila vlada, pospešiti odločanje v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Vsi, ki ste to že kdaj urejali, veste, koliko časa in napora je treba vložiti, zadeve pa se ne premaknejo nikamor.
Novela gradbenega zakona bo glede na predlog prinesla novosti pri izdaji mnenj o skladnosti projektne dokumentacije s predpisi mnenjedajalcev. Predvidena je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo mnenja. Če mnenje v roku ne bo izdano, bo lahko upravni organ mnenjedajalca pozval, naj v 15 dneh mnenje izda. Če ga ne bo, se bo štelo, da je podal pozitivno mnenje.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo mnenjedajalci fikcijo izdaje mnenja uporabili pri presoji manjših zadev in čas, ki bi ga porabili zanje, namenili drugim projektom.
Novela bo predvidoma tudi določila, da bodo morali mnenjedajalci v prostorski informacijski sistem vnesti podatke o svoji pristojnosti in zahtevah za vsak primer presoje. Tako bo za vsak projekt vidno, katera mnenja so potrebna, kar zmanjšuje tveganje za investitorje. Za uveljavitev te zahteve je predviden triletni prehodni rok, ker prostorski informacijski sistem še ni v celoti vzpostavljen.
Med novostmi je tudi ukinitev obveznosti prijave gradnje enostavnih objektov, torej tistih, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Novela zakona o urejanju prostora bo predvidoma nadzor nad gradnjo teh objektov prepustila občinam.
Po novem pravice graditi ne bo več treba dokazovati za nadzemne dele obstoječih objektov, na katere se z nameravano gradnjo ne bo posegalo. Do težav glede tega je prišlo po spremembi pravil glede katastra, ki kot mejo stavbe ne določajo več zunanjega oboda zidu, ampak najbolj izpostavljen del stavbe, kar je običajno streha. Posebej v mestih je to pomenilo, da stavbe segajo tudi nad javne ceste, torej so morali pri delih na stavbah pridobiti tudi pravico graditi nad javno cesto, kar pa ni možno.
Manjša odstopanja ne bodo več vir zapletov
V noveli bo predvidoma tudi določeno dopustno odstopanje pri gradnji glede na gradbeno dovoljenje. Dovoljen premik stavbe do 1 metra, če se s tem ne posega v sosednje pravice.
Avtomatska legalizacija za objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995
Po predlogu novele bi domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja veljala za objekte, zgrajene pred letom 1995, medtem ko po v veljavnem zakonu to velja za objekte, zgrajene pred letom 1968. V letu 1995 je prišlo do preoblikovanja sistema občin in upravnih enot in od takrat so podatki o izdanih dovoljenjih zagotovo na voljo. Tudi glede tega datuma Novak v DZ še pričakuje razpravo.
Digitalizacija kot rešitev
Prav tako bo v začetku januarja 2026 zaživel sistem eGraditev, ki bi olajšal in poenostavil postopke.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV