Za ureditev meje parcele se je treba obrniti na geodetsko podjetje, ki skliče mejno obravnavo, na katero povabijo lastnika oziroma solastnike parcele kot naročnike in lastnike sosednjih parcel. Na terenu se pogleda potek meje v naravi in se po upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov predlaga mejo, ki bi se kot urejena vpisala v kataster nepremičnin. 

Zatem geodetsko podjetje vloži elaborat in vlogo za ureditev meje s podpisom lastnika v informacijski sistem Geodetske uprave (GURS). Lastnik in sosedi lahko med postopkom pri geodetskem podjetju pridobijo kopijo zapisnika mejne obravnave in imajo na GURS možnost vpogleda v spis ali pridobitve kopij. 

Če se vsi – lastnik in sosedje – strinjajo, GURS izda odločbo o ureditvi meje, ki jo prejmejo vsi vpleteni. Sicer pa pozovejo deležnik, ki se ne strinja s predlagano mejo, k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Vmes se postopek prekine in se po pravnomočnosti sodbe vpiše sodno urejeno oziroma določeno mejo. Več o postopku ureditve meje si lahko preberete na Dom in vrt.

Za Cekin.si je na spodnja vprašanja o ureditvi meje parcele odgovarjal predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) Matej Plešnar, inž. geod. 

Zakaj je pomembno urediti meje med parcelami oziroma kakšne so lahko posledice, če meje niso uradno določene in urejene? 

Naprej je treba pojasniti, kdaj je meja urejena. Meja je urejena, ko sta izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podpisana s strani vseh mejašev in da so mejna znamenja določena s parcentimetrsko točnostjo v državnem koordinatnem sistemu. Taka meja mora biti označena s predpisanimi mejnimi znamenji, ki so lastnina vseh mejašev in je zanje priporočljivo, da ostanejo vidna vsem. Za to pa je treba skrbeti. 

Pomembno je, da so meje urejene. Na urejeni meji se namreč končajo in začnejo vse pravice, ki izhajajo iz lastninske pravice, in sicer pravica nepremičnino uporabljati, uživati in z njo razpolagati na najobsežnejši dovoljen način. Pri urejenih mejah se tudi zato običajno hitro zaključijo morebitni sodni postopki, ker na sodišču velja domneva močnejše pravice za urejeno mejo. 

Pomen urejene parcelne meje se izkaže šele takrat, ko naletimo na težave. Zaradi neurejene meje na primer ugotovimo, da smo preplačali zemljišče (ceno nepremičnine smo namreč vezali na ceno kvadratnega metra, ob urejanju mej pa naknadno ugotovili, da parcela meri 10 odstotkov manj površine). 

Težave se prav tako pojavijo, ko hočemo postaviti zid ali ograjo na mejo in smo nehote posegli v sosedovo nepremičnino ali parcelo javnega dobrega, ali smo v dobri veri misili, da smo se pri gradnji zakonsko dovolj odmaknili od sosedove meje in tako dalje. 

Od česa vse so odvisni stroški in kdo jih krije? 

Stroške praviloma krije naročnik katastrskega postopka, naročenega pri geodetskem podjetju. Lahko pa se mejaši ali zainteresirane stranke drugače dogovorijo, denimo, da se strošek razdeli med vse mejaše proporcionalno na dolžino urejanja parcelne meje. S takim načinom zagotovimo večjo zainteresiranost k mirni rešitvi mejnega vprašanja, še posebej, kjer so težave, saj vsakdo nekaj prispeva. Pri parcelacijah oziroma delitvah parcel pa običajno krije strošek lastnik nepremičnine, saj je potrebno nepremičnino šele pripraviti na prodajo. 

Stroške geodetske storitve se obračuna po Ceniku geodetskih storitev, ki je objavljen na spletni strani IZS – matične sekcije geodetov. Višina točke, ki vpliva na ceno med različnimi ponudniki geodetskih storitev, je odvisna od geodetskega podjetja, ki določi višino točke v svojih internih aktih oziroma mora biti objavljena v pisarni geodetskega podjetja na vidnem mestu. Za običajno katastrsko storitev pa se cene geodetskih storitev začnejo pri 1.000 evrih. 

Kakšni in kje so postopki v primeru spora, če deležniki oporekajo mejam po geodetski izmeri? Kakšni so lahko stroški? 

Potek parcelne meje se vedno lahko sporazumno določi v okviru točnosti arhivskih katastrskih podatkov. Če se mejaša ne moreta sporazumeti v okviru točnosti podatkov, se lahko geodet posluži instrumenta izravnave meje ali parcelacije. 

Geodet mora med celotnim katastrskim postopkom skrbeti za neodvisno in enakopravno obravnavo vseh udeležencev katastrskega postopka, ne glede, da je eden izmed prisotnih plačnik storitve. Obenem pa mora zagotoviti, da se katastrski postopki izvajajo skladno s pozitivno zakonodajo. 

Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) določa, da se lahko v primeru zatrjevanja strokovne napake, ko stranka ugotovi in zatrjuje, da je pooblaščeni inženir, ki je vodil postopek mejne obravnave ravnal v nasprotju s standardi in pravili geodetske stroke in bi to lahko vplivalo na odločitev o vpisu podatkov o nepremičninah v kataster nepremičnin, takoj oziroma najpozneje v 30. delovnih dneh od zatrjevanja strokovne napake predloži drugo mnenje na Geodetsko upravo. 

V primeru mejnega spora se urejanje mej preseli pred okrajna sodišča in pravila za urejanje mej v sodnih postopkih se razlikujejo od tistih v upravnih postopkih. Pri sodnem urejanju mej sodišče naprej uredi mejo na podlagi močnejše pravice, kar so običajno urejene meje. Če močnejša pravica ni izkazana, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti, in če še zadnja mirna posest ni dokazana, po pravični oceni. 

Stroški v sodnih postopkih se lahko potrojijo, odvisno od števila ogledov in narokov, stroškov izvedencev (v sodnih postopkih lahko sodeluje tudi več izvedencev različnih strok), stroškov honorarja odvetnikov, sodnih taks. Razdelijo se ne glede na uspeh enako med vse udeležence sodnega postopka in vsak udeleženec sodnega postopka krije svoje stroške sam.

Kako je sicer urejeno področje urejanja meja parcel? So lastniki čedalje bolj ozaveščeni, da je potrebno tudi uradno urediti meje? 

Lastniki nepremičnin so premalo ozaveščeni o pomenu imeti urejeno nepremičnino. 

Pod urejeno nepremičnino ne mislim le na imeti urejeno podpisano parcelno mejo s strani vseh mejašev s točnostjo par centimetrov. V mislih imam imeti tudi pravilno evidentirano stavbo ali stavbe, ki se nahajajo na nepremičnini. 

Geodet mora izmeriti celotno stavbo in vsak prostor v njej ter določiti dejansko rabo skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Le tako bo nepremičnina pravično obdavčena; ne preveč in ne premalo. Tudi, če so na nepremičnini služnosti, jih je potrebno vpisati tudi v kataster nepremičnin in zemljiško knjigo hkrati. 

Pri rekonstrukciji, prizidavi, prodaji, dedovanjih, najemanju kreditov bodo postopki z urejeno nepremičnino hitreje tekli. 

Kaj še svetujete lastnikom pri določanju meje parcel? 

Običajno se slehernik le enkrat v življenju sreča z geodetom in takrat naj ne bo vodilo le najnižja cena storitve. Prepričajte se, da ima geodetsko podjetje zaposlenega pooblaščenega inženirja geodezije, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi in ki je javno objavljen na spletni strani IZS. 

Izogibati se morate kazanju mej na črno ali z gozdarskimi GPS-i; paziti morate, da vam nepremičnino ureja le pooblaščeni inženir geodezije. Ne zaupajte tistemu, ki razpolaga le z geodetskim instrumentom in GPS-om, da vam na "črno" kaže, do kje sega vaša nepremičnina. Imejte v mislih, da je vaša nepremična dragocena in da jo lahko ogrozite zaradi nepooblaščenega ravnanja ali si nakopljete enormne stroške za povrnitev v izhodiščno stanje. 

Pogosta je tudi pasivnost ljudi pri geodetskem in sploh pravnem urejanju svojega premoženja, ker dejansko ni vidnega dela v naravi ter vse ostane na papirju in v raznih evidencah. Čeprav je to pomemben in edini vir zavarovanja svoje lastnine. 

Kot pravi znani citat: "Bodite dobri s sosedom, a plota nikoli ne podrite."