Slovenski nepremičninski trg je v letošnjem prvem polletju povsem zaznamovala epidemija covida-19, ugotavljajo na geodetski upravi. Spomladanska razglasitev epidemije in ukrepov za njeno zajezitev je za dva meseca praktično zaustavila normalno trgovanje z nepremičninami. Občutno se je zmanjšalo število nepremičninskih transakcij, kar je odprlo vprašanje, ali in koliko je oziroma bo to vplivalo na cene nepremičnin, predvsem stanovanjskih nepremičnin.

Gurs je v svojem poročilu ugotovil, da zaustavitev trgovanja ni vplivala na cene nepremičnin oziroma na trend njihove rasti. Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije. 

"V Sloveniji so se tako cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta kljub precej manjšemu številu realiziranih kupoprodaj večinoma nekoliko zvišale," so še sporočili. 

Na Gursu so v letošnjem prvem polletju evidentiral okoli 13.300 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je okoli 900 milijonov evrov. 

Povprečna cena rabljenega stanovanja je v omenjenem obdobju na ravni države prvič presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter. V primerjavi z drugim lanskim polletjem je bila višja za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem lani pa za šest odstotkov, je v poročilu zapisal Gurs. V poročilu so navedene tudi cene za Ljubljano: povprečna cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 2900 evrov za kvadratni meter, kar je tri odstotke več kot v drugem lanskem polletju in pet odstotkov več kot v prvem. Tudi hiše so najdražje v Ljubljani.