Z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (PKP 5) je ukinjen javni dostop do posodobljenih evidenc vrednosti nepremičnin. Na voljo je sicer še vedno dostop do starih podatkov iz leta 2017, a novih podatkov za zdaj ne bodo objavili.

Posodobljeni podatki o vrednosti nepremičnin bi morali biti prvotno javno objavljeni s 1. aprilom 2020, vendar se je vmes "zgodila" epidemija. PKP 1 je sprva preložil njihovo javno objavo do 31. decembra 2020, zdaj pa je s sprejemom PKP 5 preložena za nedoločen čas oziroma do sprejetja nove vladne uredbe, predvidoma šele v letu 2023. V Slovenskem nepremičninskem združenju - FIABCI Slovenija ob tem opozarjajo, da gre "za zelo resen poseg v izvajanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin", ki po njihovih trditvah ne pomeni samo preložitve javne objave in dostopnosti do podatkov za nekaj let, temveč tudi ustavitev sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in posledično priprav za morebitno uvedbo davka na nepremičnine.

"Vlada je celo v obrazložitvi predloga  29. člena PKP 5 sprva navedla, da bodo podatki javno dostopni, ne bodo pa se uporabili za določanje pravic iz javnih sredstev, kot so socialni prejemki," so navedli v FIABCI Slovenija. Sicer so podprli predlog, da se pri odločanju pravic iz javnih sredstev uporabljajo "stari", dosedanji podatki zaradi neposrednega vpliva na možnosti upravičencev za dostop do različnih socialnih prejemkov, katerih status bi bil določen s starimi, praviloma nižjimi vrednostmi nepremičnin. So pa bili in so še vedno proti ukinitvi javnega dostopa do podatkov o novih vrednostih, ki bi se lahko uporabljali za različne namene – "tako za javne potrebe, na primer za določanje davčnih obveznosti, določanje odškodnin v razlastitvenih postopkih in podobno, kakor tudi za druge namene; uporabljale bi jih denimo banke pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin in odobravanju hipotekarnih posojil".

"Gre za podatke o novih posplošenih vrednostih nepremičnin, ki jih je določil GURS 26. marca 2020 na podlagi bistveno izboljšanih novih modelov vrednotenja, pa tudi novih podatkov o nepremičninah," so pojasnili. Po njihovih navedbah so posplošene vrednosti nepremičnin, določene z novim, drugim množičnim vrednotenjem, bolj kakovostne od prvega množičnega vrednotenja nepremičnin. Sprejeta odločitve o njihovi nedostopnosti pa "sili" v uporabo zastarelih podatkov o posplošenih vrednostih nepremičnin slabše kakovosti.

Ostro nasprotujejo tudi zamiku objave posodobljenih podatkov. "Takšna preložitev za nedoločen čas pomeni, da podatki iz zadnjega množičnega vrednotenja nepremičnin, ki ga je GURS izvršil konec marca letos, praktično sploh ne bodo nikoli uporabljeni, čeprav so bila v pripravo vseh podatkov in samo izvedbo množičnega vrednotenja vložena velika sredstva ter velik delovni in strokovni napor. Ne predstavljamo si, da bi leta 2023 prvič objavili podatke o posplošenih vrednostih nepremičnin po stanju podatkov o nepremičninah z dne 1. januarja 2020 in določene na podlagi modelov vrednotenja z dne 26. marca 2020," so ponazorili.

V FIABCI Slovenija so izpostavili tudi svoje nasprotovanje ukinitvi financiranja dodatnih strokovnih kadrov v GURS za potrebe priprave tretjega množičnega vrednotenja nepremičnin, saj zato po njihovih predvidevanjih množično vrednotenje nepremičnin ne bo končano v zakonskih rokih. "Zato se z vso resnostjo postavlja vprašanje, ali kadrovska podhranjenost GURS ne pomeni praktično odstopa od sistema množičnega vrednotenja nepremičnin kot podlage za uvedbo novega davka na nepremičnine," so opozorili.

V FIABCI Slovenija se zavedajo, da je tovrstna odločitev vlade seveda legitimna politična odločitev. A vendar hkrati menijo, da bi morala vlada zagotoviti nadaljevanje priprav vseh podatkov o nepremičninah, "ker je to izrednega pomena za normalno delovanje vseh subjektov na trgu in daleč presega samo uvedbo davka na nepremičnine".

Njihovo mnenje delijo tudi v Zbornici za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zvezi Slovenije (GZS) in v posameznih združenjih, ki delujejo v njenem okviru, čeprav sami niso sprejemali posebnih stališč glede ukinitve javnega dostopa. "Za zdaj naši člani sicer še ne poročajo o kakšnih težavah, ki bi jih to povzročalo pri njihovem vsakodnevnem delu. Je pa res, da je tudi nepremičninskih transakcij zaradi veljavnih omejitev v tem trenutku bistveno manj. Negativne posledice sprejetega ukrepa pričakujemo predvsem v prihodnjem letu, ko jih bomo lahko tudi bolje ocenili," je razložil direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na GZS Boštjan Udovič.

Tudi bankirji so predlagali spremembe

V Združenju bank Slovenije so v začetku oktobra in prav tako pred sprejemom PKP 5 vladi in ostalim pristojnim deležnikom poslali poziv za spremembe. Podobno kot v FIABCI Slovenija so opozorili, da se bodo posodobljeni podatki GURS o posplošenih vrednostih in o lastnostih nepremičnin objavili z večletnim zamikom ter da ne bodo več javni in dostopni tako lastnikom nepremičnin kakor tudi vsem drugim zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam, bankam, zavarovalnicam, občinam in državnim organom. Njihova neobjava bi bistveno okrnila učinkovitost procesov z vidika trajanja in stroškov, posledično pa vplivala tudi na poslabšanje uporabniške izkušnje komitentov bank, so tedaj zapisali v sporočili za javnost.

V FIABCI Slovenija so ob tem opozorili, da bo nezmožnost dostopa do novih podatkov otežila in podražila postopke odobravanja zlasti stanovanjskih posojil. "Pomembno je poudariti, da bodo banke v očeh ECB zato bolj tvegane, saj se vrednosti nepremičnin, določene s statističnimi modeli, ne bodo več uporabljale pri izračunih kapitala bank. Še več: ker banke za veliko večino stanovanjskih nepremičnin nimajo cenitev in so doslej uporabljale podatke množičnega vrednotenja, bodo poročale, da so krediti nezavarovani s hipoteko, ker formalno nimajo novega podatka o vrednosti nepremičnine. To pa pomeni za regulatorja signal višjega tveganja, čeprav tega tveganja v resnici ni," so razložili.

Na GURS ukrepe sprejemajo kot racionalne ter pojasnjujejo, da se podatki o vrednostih nepremičnin sprotno spremljajo in posodabljajo.

Dejstvo je torej, da se z zakonom zamikajo tudi roki na področju množičnega vrednotenja nepremičnin. "Zakon v 29. členu ureja informativno izkazovanje podatkov o posplošeni vrednosti nepremičnin za potrebe področja sociale, določenih na dan 26. marec 2020. V 30. členu določa prestavitev rokov javnega izkazovanja podatkov evidence vrednotenja in uveljavljanja posebnih okoliščin na dan izdaje nove uredbe," so razložili na GURS. Poudarili so, da so podatki o vrednostih nepremičnin na dan 31. marca 2020 še vedno dostopni na spletnih straneh GURS, "s PKP5 se je le časovno zamaknilo izkazovanje vrednosti nepremičnin iz novega cikla vrednotenja nepremičnin, ki je bilo na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin načrtovano za 1. april 2020. Delo na področju množičnega vrednotenja nepremičnin poteka v okviru danih kadrovskih možnosti in teče dalje, saj se naprej izvajajo redne naloge, kot so na primer zbiranje in analiziranje podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami ter vodenje evidence trga nepremičnin," so zatrdili.

Na GURS določbe 29. in 30. člena zakona sprejemajo "kot racionalne ukrepe za zmanjšanje možnosti širjenja novega koronavirusa, saj bi se glede na dosedanje izkušnje ob izvedbi javnega izkazovanja podatkov o vrednosti nepremičnin in posredovanja zbirnih potrdil lastnikom nepremičnin ter omogočanju mehanizma uveljavljanja posebnih okoliščin na nepremičninah povečal interes 1,1 milijona lastnikov nepremičnin, posledično pa tudi fizični obiski strank v geodetskih pisarnah. To pa je ravno v nasprotju z napori za zmanjševanje možnosti okužb z novim koronavirusom."

Po njihovih pojasnilih je bil v okviru sedanjega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin izveden poskusni izračun njihove vrednosti, ki so ji bile pripisane nove posplošene vrednosti. Zdaj se javna objava novih vrednosti zamika, "medtem ko se naloge zbiranja in analiziranja podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami, vodenja evidence trga nepremičnin ter preverjanja modelov vrednotenja nepremičnin redno izvajajo v okviru danih kadrovskih in finančnih možnosti geodetske uprave. Množično vrednotenje nepremičnin je v skladu z določili Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin namreč stalen in ponavljajoč se proces".

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!