Nakup nepremičnine je eden tistih poslov, ki zaznamuje večino našega življenja. Vanj večina vloži vse pretekle in ogromen del bodočih zaslužkov, zato je bistvena sestavina tega posla tudi varnost. Torej, kako se lotiti nakupa nepremičnine, da bo posel potekal varno in da bo vsak dobil tisto kar si želi: kupec nov dom in prodajalec zahtevano, oziroma dogovorjeno vsoto.

Največjo varnost nakupa in prodaje si seveda lahko zagotovite, če nakup izpeljete preko nepremičninske agencije, poleg tega pa vam vso potrebno dokumentacijo in postopke izpelje in pripravi odvetnik. A denar, ki ga vzamejo posredniki in odvetniki bi marsikdo raje zapravil za nakup nove kuhinje.

Poglejmo kako se lahko zadeve lotite sami.

Po tem, ko ste našli nepremičnino svojih sanj, najprej preverite lastništvo in morebitne vpise in omejitve na nepremičnini. To lahko v nekaj minutah storite iz domačega naslonjača s pomočjo interneta. Vse kar potrebujete je naslov nepremičnine, ki ga vpišete v iskalnik, na portalu e-prostor. Tam boste izvedeli, na koliko je nepremičnino ocenil GURS, poleg tega boste lahko preverili kvadraturo in opis nepremičnine. Izpišite si še katastrsko občino ter številko parcele, oziroma stavbe. Nato se odpravite do e-zemljiške knjige, ki jo najdete na portalu e-sodstvo. Registrirajte se in vpišite omenjene podatke in dobili boste podatke o lastništvu in o morebitnih zaznambah in omejitvah na nepremičnini.

Če je vse v najlepšem redu, je čas, da se lotite sestavljanja pogodbe. Še vedno je to najbolje prepustiti strokovnjakom, a če ste se odločili, da boste varčni, lahko uporabite katero izmed predlog, ki jih najdete na internetu. Če se boste odločili pogodbo sestaviti kar sami (kar močno odsvetujemo), pa poskrbite, da bo pogodba vsebovala vse potrebne sestavine. Seznam smo si sposodili na spletni strani naše največje banke:

V prodajni pogodbi morajo biti zapisani naslednji podatki o strankah pogodbe (kupcu in prodajalcu):

►ime in priimek (fizična oseba) oziroma firma (pravna oseba),
►bivališče (fizična oseba) oziroma sedež (pravna oseba),
►EMŠO (fizična oseba) oziroma matična številka (pravna oseba),
►davčna številka.

V pogodbi morata biti zapisani tudi bistveni sestavini prodajne pogodbe in sicer:

►predmet pogodbe (nepremičnina),
►cena.

Zaradi ustrezne zaščite pravnega položaja obeh pogodbenih strank pa je pomembno, da se stranki s pogodbo dogovorita tudi o:
►roku oziroma rokih plačila kupnine in načinu plačila kupnine,
►roku izročitve posesti nepremičnine,
►trenutku, ko kupec na prodani nepremičnini pridobi lastninsko pravico.

Kadar bo kupec kupnino oziroma del kupnine plačal z bančnim kreditom, je priporočljivo, da je v pogodbi navedena tudi številka prodajalčevega transakcijskega računa, na katerega je treba opraviti plačilo. Večina bank namreč stanovanjski kredit, ki je odobreno kupcu, zaradi nadzora nad namensko rabo posojila nakaže neposredno na prodajalčev račun. Navedena naj bo celotna številka računa, vključno z transakcijskim računom banke, ki vodi prodajalčev račun. Da pri nakazilu ne bi prišlo do napake, je priporočljivo, da prodajalec pri svoji banki preveri, kakšno številko transakcijskega računa je treba navesti pri nakazilu, če se opravlja nakazilo na ta račun.

Velika verjetnost je, da bo prodajalec od vas zahteval tudi aro. Običajno ara znaša 10 odstotkov vrednosti nepremičnine, prodajalec pa največkrat del are porabi, da z njo poplača davek na promet nepremičnin (2%). Torej pogodbo podpišete, prodajalec plača davek, s podpisano, a še ne overovljeno pogodbo se odpravite na Zemljiško knjigo, kjer na nepremičnino vpišete predznambo. Overovite kupoprodajno pogodbo, plačate preostanek kupnine,  prodajalec vam izroči še zemljiško knjižno dovolilo, s katerim nato, predznambo spremenite v zemljiško knjižni vpis.

Seveda je to le eden od možnih načinov. Tisti, z veliko mero zaupanja bodo vse skupaj uredili brez are in predznamb, tisti z malo manj si bodo izmislili še kakšno varovalko.