Dejstvo je, da ima veliko starejših v lasti hiše ali stanovanja, ki so prevelika ter arhitekturno in arhitektonsko neprimerna. Ti bivalni prostori imajo pogosto visoka nadstropja, so brez dvigala, imajo neprilagojene dostope, kopalnice s kadmi in poleg vsega visoke obratovalne stroške za upokojensko gospodinjstvo. Mnogi starejši iščejo bolj prilagojene stanovanjske rešitve, a trenutna ponudba tovrstnih stanovanj ne dohaja potreb, kar odpira vprašanje, kako se bomo kot družba odzvali.

Demografski trendi narekujejo, da se bomo morali prilagoditi

Po podatkih Eurostata je Slovenija med državami, kjer se staranje prebivalstva odvija zlasti hitro. Poleg naraščanja deleža starejših se podaljšuje tudi povprečna življenjska doba, kar še povečuje potrebo po prilagojenih stanovanjih, kjer lahko starejši kakovostno preživijo svoja zlata leta.

Hkrati se povečuje delež starejših, ki živijo sami. Kar 40 % oseb, starejših od 65 let, v Sloveniji biva v enočlanskem gospodinjstvu. To pomeni, da so prepuščeni sami sebi, njihove potrebe po prilagoditvah v bivalnem okolju pa so še toliko večje.

Večina starejših prebiva v hišah ali stanovanjih, zgrajenih v prejšnjem stoletju, ki niso prilagojena njihovim fizičnim omejitvam. 

Kaj so oskrbovana stanovanja in zakaj so pomembna?

Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz varovana) so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje.

Takšna stanovanja so skrbno zasnovana z mislijo na potrebe starostnikov, saj omogočajo varno, udobno in prilagojeno bivanje. Arhitekturne rešitve, kot so dostopi brez arhitekturnih ovir, dvigala, držala, širši prehodi in ergonomsko oblikovani prostori, zagotavljajo, da se stanovalci lahko svobodno gibajo in varno uporabljajo svoj dom. Kopalnice in kuhinje so posebej prilagojene za enostavno uporabo.

Stanovanja zagotavljajo tako zasebnost kot možnost druženja. Skupni prostori, kot so dnevna soba, pralnica in kolesarnica, spodbujajo socialno interakcijo med stanovalci. Poleg tega nudijo varnost z napravami za klic v sili in storitve, kot so pomoč pri čiščenju, osebni higieni in vzdrževanju oblačil. 

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Slovenija ima omejeno število prilagojenih stanovanj, ki ustrezajo potrebam starejših. Trenutno največji akter na tem področju je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ), ki je lastnik več kot 3200 namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, med katerimi je tudi 469 oskrbovanih stanovanj za starejše, in sicer na Bledu, v Brežicah, Celju, Izoli, Kopru, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Radljah ob Dravi, Škofljici, Trebnjem in Trzinu.

Povpraševanje še vedno presega ponudbo. Zato nepremičninski sklad kot eden izmed ponudnikov na trgu v prihodnjih letih načrtuje povečanje števila dostopnih in potrebam starejših prilagojenih najemnih stanovanj. Trenutno je v gradnji oziroma v pripravi na gradnjo več kot 200 stanovanj, namenjenih starejšim: v Ajdovščini (21), Kranju (57), Mariboru (60), Novem mestu (20), Ribnici (21) in na Ptuju (30). Ta stanovanja bodo namenjena izključno starejšim prebivalcem, a tudi z novimi projekti ne bo mogoče zapolniti vse večje vrzeli med ponudbo in potrebami.

Tudi vi lahko pomagate pri reševanju problema

Reševanje stanovanjske krize za starejše zahteva celosten pristop, ki vključuje sodelovanje vseh deležnikov. Nepremičninski sklad ima zato trenutno objavljen Poziv za zbiranje zavezujočih ponudb za nakup stanovanj/večstanovanjskih stavb (zgrajenih ali v fazi gradnje oz. projektiranja) in stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanj.

Lastniki nepremičnin imajo tukaj priložnost, da svoje premoženje vključijo v širši družbeni projekt, ki ne prinaša le finančnih koristi, temveč tudi pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starejših. Nepremičninski sklad ima interes kupiti zemljišča v velikosti od 1000 do 6000 kvadratnih metrov, odvisno od geografske lokacije in ocene potreb.

Nepremičninski sklad tudi v bodoče stremi k usklajeni regionalni pokritosti z najemnimi stanovanji za starejše. Pri geografski umeščenosti poziv na prvem mestu opredeljuje mestne občine in Obalo, sledijo občine z 10.000 in več prebivalci ter ostale občine. Mikrolokacija stanovanjskih objektov in zemljišč za gradnjo mora biti primerna za bivanje starejših, kar pomeni predvsem bližino ključnih dejavnosti in javnih storitev, dostopnost, urejen javni prevoz in vpetost v medgeneracijski bivalni prostor.

Na poziv se lahko odzovejo pravne osebe, fizične osebe in lokalne skupnosti!

Z reševanjem stanovanjske krize za starejše delamo korak k družbi, ki je vključujoča in solidarna. Sodelovanje pri tem projektu pomeni, da skupaj gradimo prihodnost, v kateri bo kakovostno življenje dostopno vsem generacijam.

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o.

Mala ulica 5, 1000 Ljubljana

Spletna stran: www.ns-piz.si/si/poziv 

Sponzorirana objava