Stanovanjska politika ni skupna evropska politika. Na dolgi rok bi stanovanjska politika po obstoječi ideji postala del evropske politike, na kratki rok pa je EU prvič dobila komisarja za stanovanjsko politiko. A tu obstaja vprašanje financiranja, je na četrtkovem dogodku v Ljubljani dejal evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna). Sam meni, da bi denar za to lahko prišel iz kohezijske politike; občine bi ga lahko dobile za nakup in komunalno opremljanje zemljišča. A pot do tja ni lahka, je opozoril.

Sopredsednica Vesne Urša Zgojznik je prepričana, da v Sloveniji potrebujemo domove za mlade družine. "Če bogati kupujejo stanovanja, ne rešujemo stanovanjske krize. Ne smemo postati država, v kateri bo na eni strani polno praznih stanovanj, na drugi strani pa bomo v težki stanovanjski krizi. Potrebujemo domove, ne stanovanj," je v razpravi, ki sta jo pripravili Vesna - zelena stranka in Prebilič, dejala Zgojznik.

Vedno manj je varnosti, da stanovanje postane dom, je menila tudi predstavnica iniciative Stanovanjski blok Aigul Hakimova. "Posebej za najemnike, ki nimajo dovolj denarja za kredit in so prisiljeni v najem," je dejala. Izpostavila je, da se je najemnina v zadnjih štirih letih dvignila za do 80 odstotkov, zato bi bilo treba po njenem regulirati najemniški trg.

Direktor Inštituta za študije stanovanj in prostora Rok Ramšak je izpostavil, da je Evropa zelo raznolika, zato ni načrta, ki bi bil lahko primeren za vse države, obstajajo pa skupna izhodišča. "Ta kriza ne vpliva več samo na najbolj ranljive skupine in mlade, ampak na vse, ki se soočamo z iskanjem novega doma. Vedno bolj so na udaru tudi srednji razred in vsi, ki niso premožni," je dejal.

Na inštitutu predlagajo več ukrepov, pri čemer bi stanovanje moralo biti temeljna človekova pravica. "Vsak mora imeti dostop do kakovostnega stanovanja. Iz domov ustvarjamo tržne kategorije, kar pomeni dvig cen in vedno manjšo dostopnost, umik države iz stanovanjske politike pa pomeni šibko ponudbo. Temelj trajnostnega stanovanjskega okvirja je javni in neprofitni stanovanjski fond," je prepričan.

"V zadnjih osmih letih smo zagotovili 5000 dodatnih javnih neprofitnih stanovanj v vseh regijah. V glavnem mestu nikoli ne bomo zagotovili dovolj stanovanj. Vedno jih bo premalo, ampak v Sloveniji cilj ne bi smel biti, da bi vsi živeli v Ljubljani. Ko bodo župani zagotoviti dovolj zemljišč, bo lažje. Ni namreč problem denar, ampak zemljišča," je dejal direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.

Zgojznik je menila, da dokler bodo zemljišča stvar špekulativnih nakupov, bo država težko dostopala do primernih zemljišč za gradnjo stanovanj. Izpostavila je tudi problem pozidave kmetijskih zemljišč. "Nimamo neskončno kmetijskih zemljišč. Imamo pa ogromno degradiranih površin in nerešenih vprašanj dediščin in tam bi morali graditi. Tudi država ima taka zemljišča," je dejala.

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je menil, da je stanovanjska politika v Celju dobro zastavljena. Se pa boji, da se bodo v Celju čez nekaj let soočili z veliko krizo prostorskega načrtovanja, tudi zaradi novih poplavnih načrtov. Najustreznejši model za reševanje stanovanjske krize se mu trenutno zdi gradnja javnih neprofitnih stanovanj, k čemur bi lahko pripomogla tudi evropska sredstva in ugodnejša posojila.

Glede vladnih izhodišč za pripravo novega nepremičninskega davka so se sogovorniki strinjali, da je ta potreben, a da se ga vlada ni lotila celostno. "Osebno menim, da je prav, da se premoženje obdavčuje. Predlog obdavčitve nepremičnin pa ni najbolj posrečen. Menim, da ne bo imel velikega učinka, najemnine se ne bodo znižale, ampak zvišale, zbrana sredstva pa bi bilo treba nameniti reševanju stanovanjskega vprašanja. Pogovarjati bi se morali o obdavčitvi celotnega premoženja," je prepričan Prebilič.

Zgojznik se zdi neodgovorno, da si je vlada tako pomembno temo, kot je nepremičninski davek, zastavila za zadnje leto mandata. Predlog se ji zdi nedodelan, čeprav pozdravlja razpravo.

Remec je menil, da je vlada imela dober namen, a je predlog nerodno zastavljen. "Prejšnja vlada je davek na najemnine znižala, pa se najemnine niso znižale, ta vlada ga je dvignila in najemnine so se zvišale. S parcialnimi rešitvami ne bomo veliko rešili," je dejal. Da bodo breme davka nosili najemniki, skrbi tudi Haikim.

Javna obravnava predloga davka na nepremičnine se bo sicer iztekla v soboto.