O tem, kako je pandemija vplivala na stanovanjski sektor in kako so posamezne države članice EU uredile pravico do dostopa do stanovanj tudi v kriznih časih, so razpravljali udeleženci posveta o evropskem pristopu k stanovanjski politiki. V ospredje so postavili razmislek o evropski viziji glede stanovanjske politike, ki bi lahko zagotovila dostop do stanovanj predvsem ranljivim skupinam in po dostopnih cenah.

Kaj na tem področju dela Slovenija?

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je predstavil vladne ukrepe, ki so prispevali k ublažitvi posledic pandemije tudi na stanovanjskem področju. "Že v prvem valu epidemije je zakon o intervencijskih ukrepih za obvladovanje epidemije covida-19 in ublažitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo uvedel solidarnostni dodatek za študente in upokojence, mesečni osnovni dohodek za samozaposlene in povračilo delodajalcem za nadomestilo plač delavcem, ki niso mogli opravljati dela. S temi ukrepi se je socialni položaj najranljivejših skupin znatno izboljšal, ravno tako tudi socialni status najemnika," je dejal. 

Rožac je izpostavil, da so lahko v času krize najemniki, katerih socialni položaj se je zaradi posledic epidemije kljub predvidenim finančnim ukrepom za izboljšanje socialnega položaja državljanov poslabšal do zakonsko določenega cenzusa, zaprosili tudi za subvencijo k najemnini. Pridobili so jo lahko vsi najemniki stanovanj, tako neprofitnih kot tržnih, katerih dohodki so padli pod zakonsko določen cenzus. Subvencija k najemnini je lahko predstavljala do 80 odstotkov najemnine, je razložil.

Poleg subvencije so najemniki lahko pridobili tudi izredno denarno socialno pomoč za kritje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje.

"Zaradi navedenih ukrepov v Sloveniji ni bilo odpovedi najemnih pogodb ali celo deložacij, kadar najemniki zaradi izgube zaposlitve in zmanjšanja dohodkov v času epidemije niso zmogli poravnati najemnine ali stroškov stanovanja," so sporočili s pristojnega ministrstva.