Dva ključna razloga sta, zakaj je dandanes nujno varčevati z energijo – prvi je okolje, drugi pa zmanjšanje stroškov. Večina je namreč že spoznala, da se zemlja segreva in da je naša odgovornost porabiti manj energentov za manj onesnaževanja. "Naš planet je naš dom. Ker človeštvo s svojimi dejavnostmi vpliva na zrak, tla, vode, okolje in biotsko raznovrstnost, je nujno, da omejimo rabo vseh vrst energentov in da svoje potrebe vse bolj usmerjamo v obnovljive vire energije," je pozval energetski svetovalec mreže ENSVET Ludvik Hriberšek. Dihali bomo čistejši zrak in ohranili okolje ter obenem znižali zneske na položnicah, kar je v času porasta cen na vseh področjih več kot dobrodošlo.

Da, zdaj je bolj kot kdaj koli prej pravi in morda celo tudi skrajni čas za spremembe za optimalno rabo energije in smiselno je predvsem razmišljati o investicijah v ogrevalni sistem, še posebej, če je kurilna naprava dotrajana ali v slabem stanju. Pred odločitvijo pa je pomembno načrtovati vlaganja, da bo resnično prihranek tako pri energiji kot tudi pri denarju, in na splošno ni mogoče podati enostavnega odgovora na vprašanje, kaj se najbolj izplača.

Posamezne odločitve so odvisne od številnih (spreminjajočih se) dejavnikov. Med njimi so seveda gibanja cen, pri čemer predvidevajo, da bodo v prihodnosti med cenejšimi lesna goriva in sistem ogrevanja s pomočjo toplotne črpalke. Sledila bosta ogrevanje z zemeljskim plinom ter direktna uporaba električne energije za elektrouporovno in infrardeče ogrevanje, medtem ko bo med dražjimi utekočinjen naftni plin. Ob gibanju cen energentov za ogrevanje je treba upoštevati, za kakšen objekt gre, in za stanovanjsko hišo je optimalen ogrevalni sistem med drugim odvisen od načina gradnje in rabe energije v njej, lokacije, nadmorske višine in lokalnih energijskih virov, pa tudi od starosti objekta.

Sodobne nizkoenergijske hiše in novogradnje, pa tudi stanovanjske objekte z večjo rabo energije je po Hriberškovem nasvetu najbolje ogrevati s pomočjo toplotne črpalke v kombinaciji z majhn sončno elektrarno. "Seveda je investicija v toplotno črpalko pri sedanjih cenah električne energije še zelo ugodna tehnična rešitev. Ker pa vsi pričakujemo višanje cene električne energije, ne bo vedno tako ugodna, razen v kombinaciji z majhno sončno elektrarno," je razložil smiselnost dodanih sončnih celic.

Na podeželju je smotrno razmisliti o ogrevanju hiše na lesna goriva, kot so sekanci, peleti in briketi, medtem ko je v mestih boljša rešitev ogrevanje s plinom ali na toplotno črpalko. Za obstoječe oziroma starejše stanovanjske hiše sicer velja, da je pravi čas zamenjave ogrevalnega sistema po kurilni sezoni, da se lahko investicija izvede kakovostno in učinkovito. Kurilne naprave na zemeljski plin ali na utekočinjeni naftni plin je najbolje zamenjati s kondenzacijsko kurilno napravo na plin, ki ima izkoristek med 104 in 107 odstotkov.

Na voljo različne denarne spodbude in ugodna posojila

Slovenci se za ogrevanje novogradenj in pri energetskih sanacijah hiš pogosto odločamo za toplotno črpalko ali za ogrevanje na zemeljski plin, medtem ko se število uporabnikov kurilnega olja zmanjšuje, opažajo v Eko skladu. Višino vloženega denarja v nove kurilne naprave pa je mogoče znižati tudi s pomočjo denarnih spodbud in kreditov Eko sklada, ki jih je kar nekaj.

Za izolacijo fasade ali podstrešja so denimo na voljo v višini med 20 in 30 odstotkov vrednosti investicije. Pri energetski obnovi starejših stanovanjskih hiš, grajenih pred letom 2010, lahko pridobite denarne spodbude za zamenjavo oken, izvedbo fasade ter toplotno izolacijo tal in podstrešja; če se izvedejo trije ukrepi, se subvencija poveča z 20 na 30 odstotkov, na primer pri fasadi z 12 na 18 evrov na kvadratni meter.

Za novogradnje ste lahko upravičeni do denarne spodbude ali ugodnega kredita za kurilne naprave na lesna goriva, toplotno črpalko in majhno sončno elektrarno. Tudi za zamenjavo dotrajanih kurilnih naprav s kurilnimi napravami na lesna goriva so možne visoke denarne nepovratne spodbude Eko sklada, višje subvencije pa nudijo tudi socialno ogroženim, ki jim lahko ob izpolnjenih pogojih celo v celoti povrnejo strošek za menjavo kurilne naprave.

Delež uporabe lesnih goriv se povečuje tudi zaradi visokih nepovratnih denarnih spodbud na območjih s sprejetim Odlokom o kakovosti zraka. Tam lahko spodbuda doseže tudi do 60 odstotkov investicije oziroma največ 5000 evrov, če se iztrošena peč zamenja za kotel na lesno biomaso, oziroma 3200 evrov, če ga zamenjamo za toplotno črpalko. V preostalem delu Slovenije je subvencija največ 50 odstotkov oziroma 4000 evrov za zamenjavo za kotel na lesno biomaso ali 2500 evrov za toplotno črpalko, so pojasnili na Eko skladu.

Smiselno je razmisliti o menjavi, če se vložek povrne v manj kot 10 letih

V Sloveniji imamo skupno približno 700.000 kurilnih in ogrevalnih naprav. Več kot 70.000 gospodinjstev se srečuje z visokimi stroški za ogrevanje na kurilno olje, več kot 300.000 kurilnih naprav je na lesna goriva in med njimi je res zelo veliko dotrajanih. Nekatere v zamenjavo prisilijo visoki stroški, drugi razmišljajo okolju prijazno, tretji se dokončno odločijo zaradi denarnih spodbud Eko sklada. Dejstvo je, da sodobni ogrevalni sistemi ob pravilni uporabi omogočajo varčevanje pri energentih, in po navedbah energetskega svetovalca Ludvika Hriberška je zagotovo ekonomsko in okoljsko smiselno razmisliti o spremembi, če se vložek v zamenjavo kurilne naprave in ogrevalnega sistema povrne v manj kot desetih letih.

Kot že omenjeno, ni enotnega niti preprostega odgovora, katera vrsta ogrevanja ali zamenjava kurilne naprave je optimalna. To je namreč odvisno od več dejavnikov, med drugim od starosti investitorjev, razpoložljivih sredstev za investicijo, velikosti ogrevalne površine in številnih drugih. Ob morebitni odločitvi za kombinacijo toplotne črpalke in samooskrbne sončne elektrarne je tudi dobro vedeti, da se bodo do 31. decembra 2023 pogoji meritev pri obračunu proizvodnje električne energije z majhno sončno elektrarno še nekako obdržali, zatem pa se obetajo spremembe v obračunu proizvodnje in porabe električne energije. Trenutno se pri samooskrbi s sončnimi elektrarnami uporablja sistem, da elektropodjetje enkrat letno izvede poračun električne energije -–odjemalec mora kupiti primanjkljaj, morebitne viške pa v elektrosistem brezplačno odda. Po letu 2023 bodo porabniki predvidoma prodali elektriko v omrežje in jo zase kupili, kakšna bo cena električne energije po 31. decembru 2023, pa trenutno ni možno napovedati.

Ogrevalni sistem mora biti prilagojen načinu življenja posameznika, pri čemer je poleg vsega zgoraj naštetega treba pretehtati, koliko časa in prostora imate. "Posamezni viri ogrevanja se med seboj razlikujejo tudi po udobju, pri čemer je ključno, koliko pozornosti jim moramo namenjati za delovanje," na primer navajajo na Elektru Ljubljana, in kot optimalno izpostavljajo daljinsko ogrevanje, "pri katerem je edini napor odpiranje ventila na radiatorju. Pri zemeljskem plinu moramo že pomisliti na plinski kotel, dimnik za izpušne pline ... Pri kurilnem olju moramo imeti kotel in dimnik, naročati moramo olje, s čiščenjem je več dela. Sistem daljinskega ogrevanja poleg sistema ogrevanja z zemeljskim plinom sodi med dva energetsko in okoljsko temeljna sistema ogrevanja. Uporablja se za ogrevanje, hlajenje in tudi za pripravo sanitarne tople vode čez vse leto. Prednosti daljinskega ogrevanja so torej preprosto obratovanje in vzdrževanje ter cenovna stabilnost, to je tih in zanesljiv sistem, saj je na voljo ves čas vse dni v letu."

Daljinsko ogrevanje pa ni povsod dostopno in na dolgi rok so bila in bodo tudi v prihodnje pri nas predvidoma najcenejša lesna goriva. "V Sloveniji imamo lesa na pretek, zato so lesna goriva med cenejšimi energenti. Les spada med obnovljive vire energije, če v gozdu strohni, povzroči enako količino ogljikovega dioksida, kot če ga skurimo v kurilni napravi," je opisal energetski svetovalec Ludvik Hriberšek. "Fosilna goriva, kot je kurilno olje, po drugi strani v celoti uvažamo, prav tako uvozimo ves zemeljski plin iz Rusije in Alžirije, zato smo seveda odvisni od svetovnih cen," je opozoril. "Poskušajmo biti čim bolj energetsko samostojni, zato izkoriščajmo obnovljive vire energije. V Sloveniji smo tudi zavezani zgraditi za 20 MW novih sončnih elektrarn letno, zato ni prava smer veliko denarja na banki, ampak je prava smer znižanje stroškov za energente," je pozval.

"Investicije v energetsko učinkovitost so investicije na dolgi rok. V zadnjem času so se cene energentov in surovin močno zvišale, zato naj investitorji ne ostanejo pasivni. Iščejo naj rešitve v izdelanem energetsko učinkovitem ogrevalnem sistemu, investicijah v fasado, streho, okna, tla in majhne sončne elektrarne ter koristijo denarna nepovratna sredstva Eko sklada, saj pomagajo skrajšati ekonomsko vračilno dobo investicije," je izpostavil. "Še posebej pa bi opozoril, da je treba morebitne mamljive cene nekaterih sistemov vedno postaviti v kontekst vseživljenjskih stroškov, ki so pravi pokazatelj finančne vzdržnosti posameznega sistema. Upoštevajmo stari rek, da nismo tako bogati, da bi poceni kupovali," je dodal.

Vsekakor je zamenjava ogrevalnega sistema pomembna odločitev, še posebej zdaj, ko se vsa družba pripravlja za prehod v čas, ko želimo zmanjšati okoljske vplive na segrevanje planeta. Zdaj je zadnji čas, saj v splošnem namreč velja, da tudi v Sloveniji še vedno uporabljamo preveč dotrajanih in neustreznih kurilnih in ogrevalnih naprav za ogrevanje. Če se ne morete odločiti, katero vrsto ogrevanja izbrati, se lahko po nasvet obrnete v najbližjo energetsko svetovalno pisarno mreže ENSVET. Eko sklad na svoji spletni strani hkrati nudi Kalkulator menjave ogrevalnega sistema, s katerim lahko primerjate več različnih možnosti glede na svoj trenutni ogrevalni sistem ter si izračunate stroške ogrevanja in okoljske učinke po zamenjavi.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!