Dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja prostorov ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja, saj jim to predstavlja največji strošek za energijo. Vse več gospodinjstev pri tem motivira tudi zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzročajo z gretjem, kažejo izsledki letošnje raziskave REUS.

Zmanjšanje stroškov in skrb za okolje

Skoraj tri petine gospodinjstev, ki razmišljajo o prehodu na drugačen način ogrevanja, kot razlog za to navajajo znižanje stroškov ogrevanja oziroma bolj varčen način. Vse več gospodinjstev motivira tudi zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzročajo, so sporočili iz družbe Informa Echo, ki bdi nad raziskavo.

Največ zanimanja v enodružinskih hišah

Po njihovih navedbah je razlog za razmišljanje o menjavi pogosto ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega načina gretja počasi izteka. Za spremembo ali dopolnitev načina gretja so bolj kot gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zainteresirana gospodinjstva v enodružinskih hišah.

Kaj bi izbrali?

Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja, bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Največ, skoraj petina vprašanih, bi za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno črpalko zrak-voda. Posebni kotel na lesno biomaso bi jih izbralo 16 odstotkov.

Sledi toplotna črpalka zrak-zrak, ki bi jo izbrala slaba desetina. Toplotno črpalko voda-voda bi izbralo sedem odstotkov, sprejemnike sončne energije pa šest odstotkov vprašanih. Slaba petina še ne ve, katero ogrevalno napravo bi izbrala.

Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbrala toplotno črpalko zrak-voda, dobra desetina pa sprejemnike sončne energije.

Koliko informacij imajo o stroških zamenjave?

S celotnimi stroški prehoda je seznanjena slaba polovica anketiranih, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja. Pri tem je delež tistih, ki stroške poznajo, večji v enodružinskih hišah.

Dobra četrtina vprašanih, ki že razmišljajo o zamenjavi oziroma dopolnitvi načina ogrevanja in so seznanjeni s celotnimi stroški prehoda, ocenjuje, da se bodo stroški gibali med 2501 in 5000 evrov. Slaba četrtina ocenjuje stroške na manj kot 2500 evrov, petina pa na 7501 do 10.000 evrov. Dobra desetina jih meni, da bodo presegli 10.000 evrov.

Ob stroških prehoda na nov oziroma dopolnilni način ogrevanja je tri četrtine gospodinjstev seznanjenih tudi s sezonskimi stroški energenta.

Kje iščejo podatke?

Za dobro petino gospodinjstev ostaja internet glavni vir informacij o ogrevalnih napravah. Dobra tretjina išče informacije pri prijateljih ali znancih, skoraj četrtina pri trgovcih, 16 odstotkov pri izvajalcih del, 14 odstotkov pa pri ponudnikih naprav. Manj kot desetina jih nasvete išče pri strokovnjakih.

Kot so poudarili v družbi, je pri izbiri pomembno upoštevati, v katerem klimatskem območju živimo in ali je bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje določeni načini gretja namreč niso dovoljeni.

Zanimivost: Na Dunaju gradijo toplotno črpalko za ogrevanje 25.000 gospodinjstev

V avstrijski prestolnici gradijo toplotno črpalko, ki bo ogrevala 25.000 dunajskih gospodinjstev. Na ta način bodo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 40.000 ton letno. Gre za največjo in najzmogljivejšo toplotno črpalko v srednji Evropi, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani. "Nova velika toplotna črpalka Simmering je vodilni projekt na področju najmodernejše in okolju prijazne proizvodnje toplote v Evropi," je ob tem povedala dunajska ministrica za okolje Ulli Sima.

Vir toplote za veliko toplotno črpalko v dunajskem Simmeringu je segreta hladilna voda iz elektrarn. S posebnim hladilnim sredstvom v toplotni črpalki tej vodi odvzamejo toploto in jo uplinijo. S stiskanjem pare naraščata tlak in s tem temperatura, pridobljena toplota pa se uporabi za ogrevanje gospodinjstev.

Zaradi odvzema toplote se para zopet utekočini, tlak se zmanjša in postopek se ponovi. Napredna tehnologija v napravi omogoča, da lahko toploto pridobivajo že iz zelo hladne vode. Tako bo lahko toplotna črpalka z močjo 27 megavatov vodo s šestih stopinj Celzija segrela celo na 95 stopinj Celzija.

Decentralizirane toplotne črpalke, ki oskrbujejo posamezne stavbe, so že precej razširjene, medtem ko je razvoj velikih toplotnih črpalk še v povojih, je pojasnil tehnični vodja dunajskega javnega energetskega podjetja Wien Energie Karl Gruber in dodal: "Mi že danes prisegamo na to v prihodnost usmerjeno tehnologijo, ki nam omogoča, da odpadno toploto iz naših elektrarn načrtno in učinkovito uporabimo."