Koalicija namerava uvesti davek na nepremičnine in premoženje, ki bi bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin. Ta je, tako meni Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete, eden najbolj nujnih ukrepov, saj omogoča prerazdeljevanje premoženja (in ne le dohodkov) in zmanjšuje premoženjsko neenakost.

Tudi Polančev kolega Marko Jaklič je to označil za pozitivno. Višje bi morali po njegovem mnenju obdavčiti nepremično premoženje, v katerem zavezanec ne biva in ga npr. oddaja, še posebej visoko pa tiste nepremičnine, ki so prazne in klavrno propadajo. S tem bi stimulirali njihovo prodajo in dosegli pozitivne učinke na gospodarstvo, proračun ter celotno družbo.

Za razbremenitev plač večja obremenitev podjetij?

V koalicijsko pogodbo naj bi med ukrepi zapisali uvedbo davčne olajšave v višini do petih odstotkov letne dohodninske osnove posameznika za sredstva, vložena v področja kulture, športa, zdravja in obrtniških del na podlagi tehnološke nadgradnje programa "preveri račun". Spodnjo mejo davka od dohodka pravnih oseb, ki ga te plačajo državi, želijo postaviti pri petih odstotkih. Uvesti želijo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, osebne prihodke iz rent in kapitala pa vključiti v osnovo za odmero dohodnine.

V skladu z javnofinančnimi možnostmi želijo znižati obremenitev plač z dohodnino, pri tem pa naj bi puščali dve možnosti, kako to storiti - ali z dvigom splošne dohodninske olajšave ali morebitnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede, pri čemer naj bi predlog pripravili na podlagi pripravljene strokovne analize celotnega dohodninskega sistema in z njim povezanih področij.

Kot pravi Polanec, dohodninske olajšave pogosto zapletajo določanje dohodnine za finančno upravo. Prednost predloga je, da se sredstva alocirajo v skladu z željami posameznikov in ne le ministrstev. Tudi Jaklič se s tem po njegovih besedah splošno napisanim ciljem strinja, prav tako še en ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Kovač.

Postavljanje meje davka od dohodka pravnih oseb pa se medtem Polancu ne zdi smiselno. Prenos izgub stimulira podjetja, da investirajo v nepovratne stroške (npr. razvoj produktov pred začetkom prodaje), s čimer se spodbuja razvoj. Stroške razvoja bi s tem ukrepom efektivno povečali, navaja. Tudi Kovaču se zdi tak ukrep škodljiv, saj bi najbolj prizadel najbolj vitalen del gospodarstva, torej podjetja, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Jaklič medtem meni, da kakšnega posebnega učinka tega niti ne bo, če bodo drugi deli davčnega sistema delovali.

S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce želijo postopoma dvigniti prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce, in sicer do konca mandata s trenutnih nekaj manj kot devet odstotkov po 0,8 odstotne točke na leto.

To bi pomenilo veliko povečanje obremenitev, saj naj bi se prispevne stopnje dvignile s sedanjih 16,1 na 19,3 odstotka, opozarja Polanec. "To bo kar pomemben šok za delodajalce, saj se bi stroški dela v štirih letih zvišali za tri odstotke. Tak ukrep ne bo brez posledic v obliki znižanja zaposlenosti," meni. "Res pa je, da bi zdravstvu koristilo povečanje sredstev in v dvigu prispevkov vidim edini način za dodatna sredstva, ki bi omogočila bistveno odpravljanje čakalnih vrst," pravi Polanec.

Jaklič je pristavil, da gre še za eno obremenitev za delodajalce in da je to zelo slabo ter kaže, da nastajajoča koalicija ničesar ne razume. Težave pokojninskega in zdravstvenega sistema je treba po njegovem prepričanju reševati z drugimi prijemi. Kovač je medtem opozoril, da bi pred vsako uvedbo katere koli davščine oz. nove obremenitve gospodarstva vedno morali opraviti temeljito analizo s simulacijo vseh možnih ekonomskih učinkov.