Zaradi izbruha novega koronavirusa se je od marca v Sloveniji drastično povečala brezposelnost. Če je bilo še marca v državi uradno 77.855 brezposelnih, je maja to število doseglo 90.415. Junija je sicer brezposelnost začela počasi upadati, tako da so na Zavodu za zaposlovanje v drugem tednu tega meseca imeli prijavljenih le 89.770 ljudi brez dela. 

Tako ekonomisti, gospodarstveniki kot politiki svarijo pred novo recesijo. Številne banke so v tem času še zaostrile pogoje za pridobivanje kreditov kot pred epidemijo. A tudi povpraševanja po stanovanjskih kreditih je bilo v času epidemije, razumljivo, manj. Kako pa bodo kriza, višja brezposelnost, manj ugodni krediti in finančna negotovost vplivali na trg nepremičnin? Bo kriza povzročila novo pokanje nepremičninskega balona?

Ponudbe več, cene ostajajo enake

Mnogi, ki so letos načrtovali nakup lastne nepremičnine, so načrte za nekaj časa preložili. Pa bo kriza povzročila novo pokanje nepremičninskega balona? Na Zbornici za poslovanje z nepremičninami pravijo, da se korona kriza za zdaj še ne odraža na nepremičninskem trgu oziroma vsaj ne pri kupoprodajnih poslih. "Za zdaj še ni čutiti posebnega pritiska na cene nepremičnin, ker je povpraševanje še vedno bistveno večje od ponudbe," pravi direktor zbornice Boštjan Udovič. 

Se je pa v tem času povečala ponudba nepremičnin, tako tistih za prodajo kot tistih za oddajo, ugotavlja Primož Jazbec z Nepremicnine.net, ene največjih spletnih platform za trgovanje z nepremičninami pri nas. V Ljubljani se je po njegovih podatkih ponudba nepremičnin povečala za okoli 15 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred krizo. Kljub temu pa se pri nakupnih cenah kriza še ne pozna, saj se te niso kaj dosti znižale. "Se je pa povečal čas, ki ga uporabniki preživijo na Nepremicnine.net in število obiskov na strani. Uporabniki preživijo več časa na portalu in ga tudi pogosteje obiskujejo tekom meseca. To nakazuje na to, da sedaj podrobneje spremljajo ponudbo in se s povečanim preudarkom odločajo za nakup," opaža Jazbec.

Kupci torej upajo na padec cen. A kaj bodo prinesli prihodnji meseci, ne zna napovedati še nihče. "Kaj bo v prihodnosti s cenami, je res nehvaležna napoved, ker je ta kriza popolnoma nekaj novega in res ne moremo ugibati," pravi Jazbec. Na zbornici pa dopuščajo možnost, da se bo stanje na nepremičninskem trgu v prihodnje spremenilo, "če bi prišlo do hujših ekonomskih ali finančnih posledic krize, ki bi se odrazile v nižji kupni moči in s tem bistveno zmanjšanem povpraševanju". Upajo pa, da se to ne bo zgodilo, saj po njihovih ocenah gospodarstvo že kaže znake okrevanja, ki so tudi deloma posledica vladnih ukrepov. "Če bi se to kljub vsemu zgodilo, bi lahko prišlo tudi do znižanja cen, vendar je v tem trenutku še nemogoče napovedovati, kakšno bi to znižanje lahko bilo. Res pa je, da se je na trgu že pred epidemijo dogajala izravnava cen, zato lahko pričakujemo, da bi se cene za nekaj odstotkov znižale tudi, če epidemije ne bi bilo," pravi Udovič. 

Cene kratkoročnih najemnin so upadle

Povsem drugače pa je na najemnem trgu. Ker turistov ni in je vprašanje, v kolikšni meri se bodo letos sploh vrnili, so številne nepremičnine, ki so jih lastniki v preteklosti namenjali turističnemu najemu, ostale prazne. Nekateri najemodajalci so se zato odločili, da svoje nepremičnine ponudijo klasičnim najemnikom. To pa je povzročilo bistveno povečanje ponudbe, s tem pa tudi nekoliko nižje najemnine, ugotavljata naša sogovornika.

"Opazili smo močno povečan obseg oglasov,  ki so bili prej namenjeni oddajanju turistom. Ti oglasi so sedaj namenjeni kratkoročnemu oddajanju za obdobje pol leta ali eno leto. Cena kratkoročnega najema je tako padla. Vprašanje pa je, če bo padla tudi cena dolgoročnega najema. To je odvisno od ukrepov in posledic koronakrize. Kaj resnično bo, pa ne moremo ugibati," pravi Jazbec. 

Udovič ne pričakuje, da bo korona kriza dolgoročno vplivala na nižanje najemnin. "V Sloveniji se najemne pogodbe iz različnih razlogov sklepajo za relativno kratka obdobja (do enega leta), zato takšno stanje ob odsotnosti dodatne ponudbe najemnih stanovanj ne bo trajalo prav dolgo oziroma najdlje do oživitve turističnega obiska," pravi. 

Kaj pa najem poslovnih prostorov?

Na Zbornici za poslovanje z nepremičninami so opozorili na še eno področje, in sicer najemni trg poslovnih nepremičnin. Ker je epidemija vplivala tudi na spremembe v delovnih procesih, so številni zaposleni med epidemijo delali od doma in na daljavo. To pa bi lahko vplivalo tudi na odločitve podjetij o spremembah znotraj poslovanja in posledično na povpraševanje po poslovnih prostorih. "Na razmerja med najemodajalci in najemniki lahko vpliva tudi nerazrešeno vprašanje najemnin za poslovne prostore, ki jih v času epidemije zaradi vladnih ukrepov ni bilo mogoče uporabljati," je dodal Udovič. 

Kako se bodo odvijale stvari na nepremičninskem trgu v prihodnjih mesecih in letih je en mesec po ponovnem odprtju trga težko napovedati, še zaključujeta strokovnjaka za nepremičnine.