V Sloveniji je stanovanjsko vprašanje pereč problem, katerega se je država lotila z novim stanovanjskim zakonom. Med drugim zakon predvideva javno najemniško službo, ki bi delovala pod okriljem Stanovanjskega sklada RS (SSRS). Prek te službe bi lahko zasebni lastniki oddajali svoje nepremičnine. 

Kako bi javna najemniška služba delovala?

Javna služba bo lastniku stanovanja plačevala mesečno nadomestilo, stanovanje pa bo po stroškovni najemnini oddajala upravičencem do javnega stanovanja. Višina nadomestila bo predmet individualnega dogovora med javno službo in lastnikom in ne bo vezana na višino stroškovne najemnine, pravijo na pristojnem ministrstvu.

"Z uvedbo javne najemne službe ne želimo konkurirati trenutnim (pre)visokim tržnim najemninam, temveč ciljamo na aktiviranje praznih stanovanj, katerih lastniki se za vstop na najemni trg ne odločijo zaradi različnih zadržkov, kot so strah pred neplačniki, negospodarnim ravnanjem z njihovo imovino, pretirano birokracijo itd. Javna najemna služba bo lastnike razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov, s čimer se bodo ti lastniki lažje odločili za oddajo stanovanj v najem," pričakujejo na ministrstvu.

Po njihovi oceni je potencialnih stanovanj za oddajanje prek javne službe od 20.000 do 30.000. "To je le groba ocena stanovanj, ki po lokaciji, tipologiji in lastniški strukturi predstavljajo potencial za oddajo javni najemni službi, medtem ko bo realnejšo oceno dejanskega obsega stanovanj, vključujoč tudi absorpcijsko moč javne najemne službe, podala študija, ki jo trenutno pripravlja Stanovanjski sklad RS (SSRS) v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije," ministrstvo odgovarja na dvome, da bi lahko služba prišla do tolikšnega števila stanovanj.

"Ko bomo to videli, bomo rekli, da je to res," je bil v odgovoru na poslansko vprašanje novembra v DZ skeptičen premier Marjan Šarec. Takrat je ocenil, da bi lahko fond najemnih stanovanj prek javne službe povečali za okoli 2000.

Ministrstvo sicer dodaja, da je v Sloveniji 43 odstotkov stanovanjskih enot v lasti upokojencev, pri čemer je večina teh stanovanj dotrajanih in po površini predimenzioniranih za enočlanska gospodinjstva - v Sloveniji je po podatkih ministrstva 162.000 stanovanj, v katerih živi ena oseba, s povprečno površino 64 kvadratnih metrov.

"Javna najemniška služba bo lastnikom omogočala varno in enostavno oddajo stanovanj za dolgoročno obdobje ter redni mesečni dohodek, ki bo omogočal najem po površini primernejšega stanovanja ali najem oskrbovanega stanovanja," o potencialu stanovanj v lasti starejših meni ministrstvo.

Vključitev v shemo javne službe želijo na okoljskem ministrstvu spodbuditi tudi z davčno olajšavo. Pogovori z ministrstvom za finance na to temo že potekajo, več pa naj bi bilo znanega po medresorskem usklajevanju predloga zakona, so povedali.