Prek airbnb.com je trenutno mogoče najeti več kot milijon sob oziroma stanovanj v več kot 190 državah. Doslej je portal uredil namestitev za več kot 30 milijonov gostov. Podatkov o namestitvah v Sloveniji v družbi ne razkrivajo, so pa povedali, da se je v zadnjem letu za 140 odstotkov povečalo število gostov, ki so prek Airbnb našli namestitev v naši državi. Število gostov iz Slovenije, ki so tako potovali v katero od drugih držav, se je okrepilo za 130 odstotkov. "Slovenija je trg z velikim potencialom, v zadnjem letu je bila zabeležena hitra rast. Najbolj aktivni obiskovalci prihajajo iz Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Francije in Italije," so razložili.

Poudarili so, da redno poravnavajo svoje davčne obveznosti in da tudi gostitelje pozivajo, naj plačajo davke in dajatve, ki izhajajo iz njihovega zaslužka pri oddaji sob oziroma stanovanj. Prav tako od gostiteljev zahtevajo izjavo, da bodo spoštovali vsa lokalna pravila, vključno z davčnimi. Airbnb je poskusno že začel odtegovati turistično takso v imenu gostiteljev v Portlandu in San Franciscu. "Tam se bomo učili in nato naučeno prenesli naprej," so napovedali.

Kratkoročno oddajanje nepremičnin preko Airbnb in Roomorama v Sloveniji precej otežuje zapletena zakonodaja. Na gospodarskem ministrstvu se zavedajo problematike. V zadnjem času so prejeli že več pobud, ki se nanašajo na urejanje področja sobodajalstva, še posebej prek spletnih portalov. "Ni dvoma, da je tovrstno trženje nastanitvenih kapacitet v zadnjem obdobju v porastu in da predstavlja tako izziv kot tudi priložnost za obogatitev ponudbe. Obenem pa se mora novostim v čim večji meri prilagoditi tudi ustrezna zakonodaja," so poudarili.

Pravni temelj za nudenje zasebnih sob in stanovanj, vključno s spletno ponudbo, je zakon o gostinstvu, ki sodi v pristojnost gospodarskega ministrstva, in stanovanjski zakon, ki je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Izbira ustrezne oblike sprejemanja gostov oziroma pravne podlage je prepuščena ponudniku, pri čemer se zahtevani pogoji za eno ali drugo obliko ponudbe med seboj precej razlikujejo.

Dejavnost sobodajalstva se tako po zakonu o gostinstvu lahko opravlja na temelju vpisa v poseben register pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kjer veljata omejitvi glede obdobja in števila ležišč, ali pa v kateri izmed drugih statusnih oblik (na primer s.p. in d.o.o.), kjer ni omejitev. Za opravljanje dejavnosti sobodajalstva morajo biti izpolnjeni pogoji glede minimalnih tehničnih pogojev, kategorizacije, v večstanovanjskih objektih je potrebno soglasje sosedov, voditi je treba knjigo gostov in obračunavati turistično takso.

Na urejanje področja posega sicer še vrsta predpisov z drugih področij, še posebej s pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za finance. "Kot ključno ocenjujemo, da se sprejemanje gostov oziroma oddajanje stanovanjskih zmogljivosti izvaja ob spoštovanju veljavne zakonodaje, si pa na ministrstvu hkrati prizadevamo, da bi se pogoji za sprejemanje gostov čim bolj poenotili," kar pa ni mogoče doseči brez spremembe predpisov, so dodali na gospodarskem ministrstvu.

Spremembe težko pričakujejo Slovenci, ki oddajajo prek Airbnb in podobnih portalov. Po pojasnilih enega od njih, ki ni želel biti imenovan, trenutno zaradi obilice birokratskih ovir le redko kdo v Sloveniji prek Airbnb oddaja povsem legalno. "Davki so še najmanjša ovira, saj so relativno nizki, bolj gre za zbiranje soglasij etažnih lastnikov, prijavo dejavnosti, različne druge prijave (policiji, občini, priglasitev pogodb finančni upravi in podobno), kategorizacija stanovanja z zvezdicami in tako naprej," pravi.

Vse izhaja iz predpostavke, da sobe oddajajo profesionalni sobodajalci, zato zadeve ureja zakon o gostinski dejavnosti. "Pred internetno dobo je bilo nekako logično, saj so stanovanja bolj ali manj oddajali profesionalci. S prihodom sodobnih načinov trženja pa se je možnost dodatnega zaslužka - in na primer lažjega plačila hipoteke - ponudila tudi širši množici," poudarja.

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji aktivnih okoli 2000 oglasov za nastanitve na Airbnb, torej nikakor ne gre za zanemarljivo številko tako s stališča davkov in taks kot statistike. "Če stvar postavimo v perspektivo - v Sloveniji trenutno tako obstaja 20 velikih hotelov s po 100 sobami, in od večine država po svoji krivdi nima nič. In namesto, da bi se spraševali, zakaj ljudje ne prijavljajo svojih turistov, se raje gredo represijo, saj tako delovna kot davčna inšpekcija že pregledujeta nekatere sobodajalce," je kritičen.

Ljudje namreč ne oddajajo na črno zato, ker ne bi želeli plačati davka, temveč ker se bojijo kazni, ker ne morejo izpolniti ostalih zahtev. "Najbolj neživljenjski je predpis o registraciji za DDV, saj finančna uprava utopično pričakuje, da se bodo vsi uporabniki Airbnb, ki oddajajo sobe, registrirali kot zavezanci za DDV," pravi.

Po njegovem mnenju bi bila ena od možnih rešitev, ki bi odpravile del težav, vzpostavitev enotnega portala, kjer bi se gosti prijavili enkrat, podatke pa bi iz baze nato lahko črpale ustrezne vladne službe, vključno s policijo. Prek portala bi se lahko obračunala turistična taksa in se samodejno poravnala preko kreditne kartice. "Če želi država res gladko zaslužiti denar, lahko omogoči uvoz baz iz najpopularnejših servisov kot sta Airbnb in Booking.com," pojasnjuje.

Na ministrstvih se ne morejo uskladiti

Medresorska delovna skupina, ki je proučevala možnosti za posodobitev predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, ni dosegla soglasja in ni sprejela akcijskega načrta. Vladi med drugim predlagajo, da se celotno področje uredi v enem sistemskem zakonu.

Iskali so rešitve za posodobitev predpisov in zahtev za sobodajalce, ki oddajajo en del svojega stanovanja, v katerem sicer prebivajo, ali pa oddajajo nepremičnino na naslovu, na katerem imajo sicer stalno prebivališče. Iskali so tudi rešitve za posodobitev predpisov, ki se nanašajo na plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter spremembe višine zahtevanega odstotka soglasja v večstanovanjskih stavbah. Proučevali so tudi možnost, da bi to uredili v okviru osebnega dopolnilnega dela ter da bi bila možna pavšalna obdavčitev.

"Vendar predlagane rešitve niso bile sprejemljive za pristojna ministrstva," ugotavlja gospodarsko ministrstvo in dodaja, da skupina v več točkah ni bila soglasna. Zato nobeno od drugih ministrstev, ki so sodelovala v medresorski delovni skupini, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje, ki se dotika kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom.

Med predlogi je, naj gospodarsko ministrstvo preuči odpravo obveznosti kategoriziranja za vse sobodajalce in poenostavitve pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Skupina še predlaga, da ministrstvi za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za okolje in prostor postavita jasno ločnico med oddajanjem nepremičnine v turistične namene in na temelju najemne pogodbe.

Ugotovili so tudi, da je potreben poostren nadzor pristojnih nadzornih organov nad sobodajalstvom na spletnih portalih, kot so Airbnb in podobni. Skupina predlaga preučitev predpisov, ki so vezani na višino zahtevanega soglasja za sobodajalstvo v večstanovanjskih stavbah za sobodajalce fizične osebe (do 150 dni in ne več kot 15 ležišč).

Mesta, kjer največkrat rezervirajo preko Airbnb: