Na naši spletni strani spremljamo tudi dogajanja na trgu neprofitnih stanovanj, ki je v zadnjem času izredno pereče, saj je potreba po tovrstnih stanovanjih velika, a kaj, ko stanovanj ni na voljo. Zato je zelo pomembno, da imajo skladi, ki upravljajo s temi stanovanji, pregled nad najemniki, ki jih zasedajo. 

Tako je ljubljanski stanovanjski sklad pri zadnjem pregledu odkril med drugimi tudi nekoga, ki plačuje neprofitno najemnino in ima 4.200 evrov neto dohodkov. "Gre za stanovanje površine 43,93 m2, za katero se je skladno s predpisi, do izdaje odločbe s tržno najemnino, zaračunavala neprofitna najemnina v višini 127,97 evra. Tržna najemnina znaša 307,51 evra, stanovanje nam še ni bilo vrnjeno," so za Cekin.si odgovorili na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). 

Kako se je lahko kaj takega zgodilo? Direktor sklada Sašo Rink je poudaril, da so vseskozi kontinuirano preverjali najemnike o upravičenosti do neprofitnega najemnega razmerja, kot je to dopuščala vsakokratna veljavna zakonodaja. "Po odločitvi Ustavnega sodišča RS v marcu 2017 in sprejemu novele SZ-1C junija letos pa je JSS MOL obligiran, da preveri vse najemnike (razen najemnike – bivše  imetnikov stanovanjske pravice), ki so najemno pogodbo sklenili pred več kot petimi leti," je razložil. 

Koliko najemnikov so že preučili? Odgovarja, da so trenutno izdali več kot 2180 odločb o upravičenosti oziroma neupravičenosti do neprofitnega najemnega razmerja. "Večina najemnikov, ki smo jih preverili, je še vedno upravičena do neprofitne najemnine, 246 pa smo izdali odločbo s tržno najemnino zaradi preseganja dohodkovnega ali/in premoženjskega cenzusa," pravi Rink. 

Zanimalo nas je, kako bodo zagotovili, da tisti, ki resnično potrebujejo neprofitno stanovanje, do njega tudi čim prej pridejo? Takih je namreč ogromno, stanovanj pa ni. Nezadovoljstvo je tako upravičeno, ko se odkrijejo primeri, kot je omenjen zgoraj. Zakaj taki najemniki ostanejo v stanovanjih, če pa bi se lahko izselili in sprostili prostor za novo neprofitno najemnino, nas je zanimalo. 

"Zavedamo se primanjkljaja primernih, dostopnih stanovanj. Le-tega se že več let trudimo rešiti s pridobivanjem stanovanj z gradnjami, nakupi starejših stanovanj, pridobivanjem stanovanj v okviru javno zasebnega partnerstva, rentnimi odkupi, kar je vse razvidno iz javno objavljenih stanovanjskih programov Mestne občine Ljubljana. Vseskozi tudi konstruktivno sodelujemo pri pripravi predpisov na stanovanjskem področju. Sodelovali smo tudi v postopku priprave Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25), ki je bila sprejeta konec leta 2015. ReNSP 15-25 nima finančnih virov, kar je po naši oceni ena največjih pomanjkljivosti in smo nanjo opozarjali že v fazi njene priprave. Vzpostavitev sistemskega vira je nujna. Na krajši rok je mogoče, glede na to, da imamo na skladu v fazi razvoja večje število projektov stanovanjske gradnje, povečevati fond stanovanj s pridobitvijo finančnih sredstev z zadolževanjem. Tudi glede zadolževanja že leta podajamo predloge, da bi se omogočilo zadolževanje v večjem obsegu, kot je to sedaj omogočeno po Zakonu o javnih skladih (ZJS-1). Novela SZ-1C je prinesla možnost dodatne zadolžitve v višini 10 % pri SSRS in sicer postopno po 2 % letno. Kot izhaja iz javno objavljenih dokumentov JSS MOL povečujemo fond stanovanj s podporo MOL, tako z ukrepi povečevanja namenskega premoženja JSS MOL s stvarnim premoženjem kot tudi finančnimi sredstvi."

In dodaja: 

"Skladno z veljavnimi zakonskimi določili je moč najemniku, ki presega dohodkovni/premoženjski cenzus, postavljen za upravičenost do neprofitnega stanovanja, zgolj spremeniti neprofitno najemnino v tržno najemnino. Slednja ureditev je po našem mnenju ustrezna, saj se dohodki posameznika skozi čas spreminjajo in najemnik lahko v relativno kratkem času ponovno pade pod dohodkovni (ali premoženjski) cenzus. Cilj stanovanjske politike je prav tako ustvarjanje družbe z različnim/mešanim socialnim statusom in bivanje najemnikov v stanovanjskih enotah z najemnim razmerjem sklenjenim za nedoločen čas ter s tem zagotavljanje trajnega in varnega doma. Obstoja krivdnega odpovednega razloga zaradi preseganje dohodkovnega cenzusa veljavna zakonodaja ne predvideva. Prav tako je zgolj v primeru, da se ugotovi, da je najemnik oziroma njegov zakonec lastnik primernega stanovanja/stanovanjske hiše, podana podlaga za odpoved najemnega razmerja, kar pa ne velja za ugotovljeno drugo premoženje, ne glede na njegovo višino," še pravi Rink.

Tržna najemnina se sicer plačuje za 276 stanovanj, neprofitna pa za 3.688 stanovanjskih enot. Sklad se sicer že leta trudi zagotoviti čim več varnih in trajnih nastanitev, pravi direktor. Kot vodilna oblika reševanja stanovanjskega vprašanja prednjači dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem. "Kot je razvidno iz podatka zgoraj, je večina stanovanj v naši lasti oddana za neprofitno najemnino. Tržna najemnina pa se zaračunava že obstoječim najemnikom neprofitnih stanovanj, pri katerih je bilo v postopku preverjanje po 90. členu SZ-1 ugotovljeno, da ne izpolnjujejo več pogojev za najem neprofitnega stanovanja," še pravijo. 

Cenzusi

Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne presegajo:

Povprečna neto plača v državi je v letu 2016 znašala 1.030,16 evra, tako so meje dohodkov, če bi bil razpis objavljen letos, postavljene: