Carrie Bradshaw indeks 2026: Drzna resnica o samskem življenju – in zakaj si ga danes ne more privoščiti skoraj nihče več

Na televiziji je Carrie Bradshaw živela življenje, ki je združevalo modno ekstravaganco in udobje samostojnega življenja v New Yorku. V praksi pa je takšen način življenja danes skoraj nemogoč. Prav zato je The Economist oblikoval Carrie Bradshaw indeks, ki brez olepševanja pokaže, v katerih mestih si povprečen posameznik lahko privošči najem garsonjere in kje postane samsko življenje le še fikcija.

Biti samski ima eno veliko prednost – sami in brez sklepanja težkih kompromisov lahko upravljate z lastnim denarjem, kakor vas je volja. Dejstvo pa je tudi, da vas lahko samsko življenje velikokrat stane več, kot bi vas, če bi bili v paru.

Indeks je izračunan na osnovi dveh ključnih podatkov:

- mediane plač v posameznem mestu ter

- povprečne najemnine garsonjere (podatki platforme Zumper).

Za primerjavo se uporabi pravilo 30 %: če stanovanje presega tretjino bruto dohodka, mesto postane "finančno nevzdržno" za solo življene. Najprej poglejmo ameriška mesta, nato evropska. 

1. Število "finančno nevzdržnih" mest za samske osebe narašča

Leta 2025 je bilo takšnih mest 38, leto kasneje že 41.

2. Presenetljiv padec mest, ki so veljala za poceni

Ameriška mesta Dallas, Houston in Memphis so v zadnjem letu zdrsnili iz kategorije dostopnih v nedosegljive. Razlogi?

- eksplozija povpraševanja

- selitev tehnoloških podjetij

- visoki stroški gradnje

3. New York je – brez presenečenja – najbolj nedostopen

Za "osnovno" garsonjero bi potrebovali približno 151.600 dolarjev letno (127.662 evrov), da bi ostali znotraj 30 % pravila.

4. Kje je samsko življenje še mogoče

Najbolj dostopno mesto ostaja Wichita (Kansas), kjer so plače kar 77 % višje od potrebnih za kritje najemnine.

5. Evropi ni prizaneseno

Najnovejša evropska izdaja indeksa (2026) kaže, da je celo Praga manj dostopna kot London ali Pariz, saj so se cene najemnin izjemno odlepile od povprečnih plač.

Najugodnejša mesta za najem stanovanja za samske so:

- Bonn

- Lyon

- Bern

- Bruselj

- Helsinki

- Dunaj

- Luksemburg

- Berlin

Najslabša evropska mesta za najem stanovanja za samske so:

- Istanbul

- Tbilisi

- Praga

- Beograd

Med slabo ocenjenimi sta tudi Ljubljana in Zagreb. Časopis The Economist torej izračunava letno plačo, ki je potrebna za zagotovitev, da dostopna najemnina ne presega 30 % dohodka – glede na dejansko plačo. V Zagrebu je po poročanju strani net.hr potrebnih 42.000 evrov, dejanska plača pa znaša 22.000, v Ljubljani pa 38.000 – dejanska plača znaša 33.000 evrov. 

Ker ne meri le stroškov najema, ampak:

- razkriva realno kupno moč prebivalcev,

- kaže, kako se stanovanjski trgi pregrevajo,

- postaja indikator širših ekonomskih problemov od migracij do neravnovesja med plačami in stroški življenja.

In ker odpira iskreno vprašanje: Ali si lahko povprečen delavec danes sploh še privošči zasebnost?

Za zabavno primerjavo: analize (Sherwood News) so izračunale, koliko "Carrie-luksuza" ostane po plačilu najemnine.

- V Wichiti bi po plačilu stroškov povprečnemu delavcu ostalo za tri pare Jimmy Choo čevljev na mesec.

- V Miamiju le za en par.

- V New Yorku pa povprečen delavec takoj pade v rdeče številke.

Če bodo najemnine rasle hitreje kot plače, kar se dogaja v večini ZDA in v številnih evropskih prestolnicah, bo solo življenje postalo luksuz, rezerviran le za najvišji sloj.

Indeks Carrie Bradshaw tako postaja eden od najbolj jasnih termometrov sodobne stanovanjske krize.

Carrie Bradshaw je s svojim življenjem v New Yorku simbolizirala svobodo, individualnost in neodvisnost. Danes pa ista zgodba služi kot opomin, kako nedosegljive so postale osnovne življenjske razmere za vedno širši del prebivalstva.

Če je bil nekoč ideal glamurozen, je danes žal predvsem ekonomsko neuresničljiv.

Vir: rtl.hr, The Economist

Novice za vas: