Presenetljivo je, da se je tako malo lastnikov stanovanj odločilo za tovrstno oddajanje. Kje bi bile rešitve, da bi bilo takih odločitev več?

Direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić meni, da je odločitev države za vzpostavitev javne najemne službe odlična ideja. "To, da je zanimanje slabo, ne pomeni, da je ideja slaba, vendar se mi zdi, da kalkulacija države za tovrstno oddajanje ni pravilno nastavljena," pravi.

Ocenjuje, da je ponujena najemnina verjetno prenizka, še bolj kot to pa da bi bilo pomembno opredeliti, kdo bo skrbel za to, da se stanovanje ne poškoduje.

"Če bi bila višina najemnine višja, bi se več ljudi odločilo, da bi predalo ključe nekemu upravljalcu, ki bi urejal donose. Vedno se tudi pojavlja skrb, na kakšen način se nepremičnina uporablja oz. kdo bo skrbel, da se nepremičnina ne bo poškodovala. Za to ponavadi skrbijo najemodajalci z varščino in z rednimi čiščenji, ki so vključena v najem. Tako mislim, da je največji problem pravilna uporaba nepremičnine – škoda, ki bi bila lahko povzročena, če oddaš stanovanje v upravljanje posredniku – in ne cena," pravi Đukić.

Meni tudi, da bi moral biti davek za tovrstno oddajanje stanovanja nižji, kot je sicer za oddajanje na trgu. Prav tako bi bilo po njegovem mnenju pomembno ljudi bolje seznaniti z možnostjo tovrstnega oddajanja.

V Skladu pravijo, da si želijo več ponudb lastnikov stanovanj, ki bi želeli svoje nepremičnine oddajati na takšen način, zato bodo seznanjanju javnosti s tem produktom in možnostjo v prihodnje namenili še dodatno pozornost. 

V javni najemni službi pri skladu zaznavajo pomanjkljivosti zakonodajnega okvira in ocenjujejo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov ter pri višini izračunane najemnine za lastnike.

"Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali ter bolj približali možnostim na trgu in pričakovanjem vseh udeležencev v procesu," pravijo.

"Verjamemo, da bo interesa in ponudb več, če se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi," dodajajo.